hola!
ne zgodi se ravno več pogosto, da se v Barceloni počutim kot turist. po zadnjih neki mal bolj sproščenih dnevih, ki sem jih bolj al manj preživela z Danijem in Jonom, na kosilu na travci pri faksu in v Danijevem stanovanju, kjer smo delal plane za obisk Slovenije, sem se včeri spet spravla še mal na oglede.
Glede na to, da mam točno 10 dni, dokler ne spakiram, ostal pa mi je še kr dost stvari, sem ugotovila, da bo treba mal pohitet, če hočem videt vse, kar sem planirala. Opravljena kot vsak pravi turist - s fotoaparatom, turističnim vodnikom, sončnimi očali in v poletnih cotah, sem šla v mesto. Me pa od tipičnih turistov loči predvsem to, da vem kam grem, nisem zgubljena in ne delam gužve. Se mi je včeri kr ene parkrat naredl, da bi bla skupine zgubljenih turistov nekam poslala. skor sm zgrešila postajo za metro, ker se mi niso umaknal in sem kmi pršla dol... in takih podobnih dogodkov je blo polno. Iz tega stališča mi je bla Barcelona dost bolj všeč pozimi, ko je blo turistov precej manj.
Končno sem prišla do mesta in si najprej ogledala Mercat de Santa Caterina. To je druga največja tržnica s hrano v mestu, vendar pa je precej bolj obiskana s strani domačinov, kot pa turistov. Končana je bla leta 2005 in je precej nenavadna. streha spominja na pogled čez kalejdoskop (to je una zadeva, ko skoz njo gledaš proti svetlobi, jo vrtiš in ustvarjaš različne pisane vzorce), ki je za povrh vsega še valovit. Je nekakšna moderna interpretacija modernizma, se pravi, tak bi npr ustvarjal Gaudi v današnjem času :))) Notranjost je precej drugačna, je lesena in razen lokov precej bolj umirjena.
Od tam naprej sme šla proti Palau de la musica Catalana. Še ena izmed mnogih Modernističnih zgradb, ki jih na ogled ponuja Barcelona. Mene je očarala. Od zunaj je sicer zanimiva, z opečno fasado, mozaičnimi sebri in različnimi skulpturami domačih in tujih umetnikov ter sant Jordija, ampak šele v notranjosti dobiš noro dober občutek. glavna dvorana je velika, ima več balkonov in super streho. če stojiš direkt pod njo, deluje kot raven vitraž. sredina je zlato rumeno sonce, obdaja pa ga modro nebo. če to pogledaš iz strani, je sonce izbočeno navzdol, tvori nekakšno solzico. super dober
tudi oder ne zaostaja veliko. narejenje kot en velik mozaik, ki prikazuje spodnje dele (obleke) muz, katerih zgornji deli ''štrlijo'' ven (kipi). na ta način dobiš zanimiv občutek prostora in gibanja. muze so iz različnih obdobij in držav ter prikazujejo misel, da je glasba univerzalna. na vsaki strani odra sta še dva orjaška kipa, edn od Betovna, nad katerim je predstavljeno Wagnerjevo delo (pozabla katero). na drugi strani je edn izmed Katalonskih umetnikov (tut to pozabla kter), nad njim pa prikaz katalonske pesmi Les flors de Maig - majske rože.
vse skupi dopolnjuje še ostanek strehe, na kateri je polno belih in rdečih vrtnic, zaradi legende o Sant Jordi-ju. Tudi v dvorani se poavijo stebri, okrašeni z mozaiki, vrh katerih predstavlja pavov rep oz krošnjo palme. okoli njih so ogromno lestenci, ki pa so čudno nagnjeni proti ''soncu'' in priazujejo rože, ki se sučejo k sončni svetlobi.
v tej modernistični zgradbi je možno zaznati 3 tipične v modernizmu na novo obujene sloge - arabski (mozaiki), grški (stebri) ter srednjeveški (lestenci). poleg tega pa se prepletajo še različni motivi - narava, glasba, domoljubnost...
v notranjosti palače je slikanje prepovedano. le ta je namreč v privatni lasti, lastniki pa zaradi avtorskih pravic slikanja ne dovolijoo. men je uspel naredit eno sliko, kupla pa sem še razglednico, na kateri je par slik. upam, da sem vam vsej približno predstavla to zanimivo dvorano. men je bla res všeč
ne daleč stran se nahaja še ena Gaudijeva stavba, ki je do zdej še nisem uspela pogledat - Casa Calvet. glede na to, kaj sem vidla prej, nisem bla ravno impresionirana :)
Za konec sem se odločla, da grem še na skrajni rob Barcelone, kjer nisem bla še nikoli. Tam je bilo nekoč odlagališče in tovarne, danes pa so ta del povsem prenovili in je sedaj poln luksuznih apartmajev in hotelov, trgovskih središč, marin... Ta del se sedaj imenuje El Forum. Prva stvar, ki sem jo zagledala je bila ogromna modra stavba, v kateri se sedaj nahaja naravnoslovni? muzej. mnda :) od tam naprej sem se sprehodla v smeri proti plaži in kmal sem prišla do ogromnega prostora, polnega šotorov in stojnic. Včeri so imel Bike Show. Mlado in staro, s kolesi, rolarji, rolkami, skiroji... js pa peš :D komi sem se izmikala. poleg tega je blo par ''tekmovalnih odrov''. se opravičujem, sam to res ni moje področje. na eni strani so čez ogromne pukle-skakalnice skakal kolesarji in izvajal salte in druge akrobacije. pod veliko trikotno streho - neke vrste skulpturo s sončnimi kolektorji, so se med količki spuščal rolkarji. mal naprej so igral hojek na rolarjih. potem je bla še ena skupina kolesarjev, ki so izvajal trike na lesenih skakalnicah.... čeprou sem pričakovala neki čist drugega - mirn del ob plaži, in sem dobila ravno nasprotno, je blo prou zanimivo videt :)
od tam, pa do plaže, kamor grem ponavadi - tam pri zlati ribici, je slabih 5km razdalje. počasi sem se sprehodila ob plaži, namakala noge, počivala na skalah in opazovala surfrje. predvsem pa sem razmišljala.
počasi se zaključuje eno obdobje mojega življenja, en cilj, ki sem ga uspešno osvojila. to je blo neki, kar sem si želela tolk časa in ni me razočaral. ogromno sme pridobila, ogromno sem se naučila. spoznala sme neki neverjetnih ljudi, spoznala sem novo kulturo, osvojila sem nov jezik. ugotovila sem, da se znajdem tudi sama v velikem mestu. ampak počasi gre vse to h koncu in kokerkoli lepo je že blo in mi bo za vedno ostal spomin, bo počas treba naredit nove plane... kaj pravte na diplomo? ni švoh, a ne ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar