La Rambla

Včeri sem si prvič odkar sem tu, vzelačas in se v miru sprehodla čez La Ramblo. Ponavadi se mi je vedno kam mudilo, sem bila zmenjena s kom, ali pa sem šla čez le za to, da sem prišla do druge destinacije.

La Rambla je ena izmed glavnih Barcelonskih znamenitosti. Čeprav gre le za ulico, se na njej tre turistov, uličnih umetnikov, štantov... 

Nahaja se v samem središču mesta, dolga pa je slab kilometer in pol. Ime izhaja iz arabščine in pomeni nekakšno sezonsko rečico. V srednjem veku so jo poznali pod imenom Cagalell, kar pomeni reka dreka. Takrat je namreč ležala zunaj mestnega obzidja v njo pa se je zlivalo vse odpadno. Po 14. stoletju se je mesto razširilo, od 16. stoletja naprej pa so ob njej začeli graditi veličastne zgradbe. 

Ulica je razdeljena na 5 manjših odsekov. Njen začetek je pri Plaza de Catalunya, konča pase skoraj pri morju, pri Kolumbovem stolpu. Z obeh strani jo obdajajo hiše, na sredini je velika cona za pešče, ki jo omejuje drevored, na vsaki strani pa še po en pas enosmerne ceste.

Js sm pot začela na Plaza de Catalunya:

Prvi del ramble se imenuje La Rambla de Canaletes. Ime je dobila po vodnjakih s pitno vodo. Legenda pravi, da se bo vsak, ki pije iz tega vodnjaka, vrnil v Barcelono. Sama tega še nism naredla, bom pa ziher :)

Drugi del ramble je La Rambla dels Estudis ali La Rambla dels Ocells - rambla ptičev. Na tem delu se, kot pove že ime, nahaja polno stojnic s ptiči. Čivkanje se sliši povsod; če ne od ptičev pa od uličnih prodajalcev, ki prodajajo neko napravo, za v usta, ko s pihanjem ustvariš čivkanje. Ko to slišiš prvič, je še zanimivo, kmalu pa postane precej nadležno.

La Rambla De Sant Josep je tretji del. Tu je polno stojnic s cvetjem. 

Tu se nahaja tudi znani Mercat de la Boqueria - food market, na katerem lahko najdeš vse povezano s hrano. Od zunaj sicer ne zgleda nič posebnega, ampak ko se sprehodiš not, kjer se meša vonj svežega mesa in rib, s svežim sadjem, sirom in začimbami, hitro postaneš super lačn. Lahko rečem, da je od včeraj naprej to definitivno najljubši del Ramble. 

a je še kdo postal lačen zraven teh slik? :))

ok, če nadaljujemo naprej po Rambli, nedaleč stran je Mosaic de Miro, v čast umetniku Miru :) ena izmed ploščic nej bi mela tut njegov podpis

četrti del Rabmle se imenuje LA Rambla dels Caputxins, najbolj pomembna zgradba tu pa je definitivno Gran Teatre del Liceu. Gre za eno izmed najpomembnejših opernih hiš v Evropi, med drugim je tu svoje pot začel tudi Jose Carreras. Opera nej bi mela prostora za 2300 ljudi in nej bi bla res vredna ogleda. Bomo preverili enkrat v bližnji prihodnosti :)

 

Zadnji del La Rambla de Santa Monica se razširi v velik trg, kjer se nahaja Mirador de Colom (Kolumbov stolp). Pred razširitvijo je še polno stojnic lokalnih umetnikov.

 

Po celotni dolžini Ramble so postavljeni poulični umetniki. Eni bolj zabavni in izvirni, drugi manj :)

 

 

evo, to je to :) upam, da sm vam vsej približno predstavla in pokazala to slikovito ulico :) seveda je na njej še polno drugih stvari, zgradb, galerij, restavracij... ampak vsega ne moreš stlačit v eno objavo :) tk da pridte sm, pa si jo poglejte, ne bo vam žau :)))

 

papige, mački in moj novi najboljši prijatelj - kalorifer :D

Hola!

V eni izmed prvih objav sem pisala tudi o moji poti do faksa. Vodi mimo Camp Nou. Ampak poleg tega je na njej še polno drugih zanimivosti. Pot je dolga dobra 2km in se ves čas vzpenja. Za njo porabim cca 20min in do sedaj sem je že precej vajena. Vendar pa je zadnje dni tam nekaj drugačnega – papige. Prvi dan sem opazila 3 ptiče, ki so veselo čivkali. Nisem jim posvečala kakšne večj posebnosti. Naslednji dan je bit tam samo en papagaj, poimenovala sem ga Pepi. Pepi in njegovi kolegi sedijo na drevesu, uživajo v razgledu na štadijon in spuščajo papagajske zvoke. So super zabavni :D Upam, da to ni bilo le naklučje, da imajo kje v bližini stanovanje in da se bomo še srečali.

Prilagam nekaj slik zgradb, ki se najahajo na poti. Za večino ne vem točno, kaj so. Gradu podobna zadeva pa je vojašnica, kjer ima vojaška godba vaje, ki jih lahko pogosto slišimo tudi v učilnice na faksu. 

Včeri sem imela najprej predmet, kjer sem prejšnji teden spoznala Joana. Za razliko o zadnjič, se je profesor tokrat le priazal. Je srednje velik, srednje siv gospod, z velikim nosom na katerem sedijo precej moderna očala in kratko pristriženo sivkasto brado. Sicer deluje precej strogo, ampak se je med predavanji parkrat pohecal in nasmejal. Začel je v katalonščini, po moji prošnji pa nadaljeval v španščini. Edini problem je, ker je vsa literatura katalonska. Z Joanom sva se dala skupi v skupino, kaj točno boma morala naredit še ne vem, vem pa, da pri tem predmetu ne bo izpita, le predstavitev seminarske naloge, ki jo boma pripravljala naslednje mesece. Sama snov je precej zanimiva –kako urbanizirati neko območje. Mislim, da bo to edn izmed mojih najljubših predmetov.

Po predavanjih mi je Joan razložil še nekaj stvari o elektronskem referatu, kje lahko pogledam različna obvestila itd...

Sledila naj bi še ena predavanja, ki pa so podobno kot prejšnji teden, odpadla. Sem pa med čakanjem spoznala eno punco in enga tipa, s katerima sem skupi pri predmetu in smo mal počvekali. Oba sta simpatična, ona je precej netipična španka, s svetlimi lasmi s prameni, on pa je samostojni podjetnik, star 38, ki se je odločil, da bo razširil svoje znanje. Povedala sta mi, da se naslednji teden predavanja pa res začnejo :D

Odšibala sem proti stanovanju, ker sm vedla, da je pri nas doma praznovanje. Na poti sm nabavla še tortico. Poklicala sm domov (skype) in fešta je bla v polnem teku, v naši dnevni pa zbrana celotna familija. Super je blo videt vse na kupu :)) po dolgem čveku in slikanju vseh prisotnih, sem dobla kr mal domotožja.

In ko sem ravno pri domačih novicah, še dve o mucah. Juretova muca Luna je šla včeri na sterilizacijo, kjer so ugotovil, da je ubistvu že kastriran maček :D druga novica žal ni tok dobra :S Muca mojih slovenskih cimrov je iz 3 nadstropja šla raziskovat svet. Bli so pri veterinarju in baje bo vse ok. Sej res, da majo mačke 9 življen, ampak upam, da podobnih padcev iz balkona mačji zverinici ne bosta več prakticirali.

Včeri zvečer sm poleg tega dobila še dva klica – jezikovni tečaj, ki se mi nej bi začel naslednji tedn, je prestavljen na kasneje, ker je premal prijavljenih. Drugi klic pa je bil povezan s toploto v moji sobi. Najprej bi se rada zahvalila Barbari, ki je poskrbela, da mi v stanovanju ni več mrzlo. Hvala! :)

Danes dopoldan sem se tako odpravila v cca 15km oddaljen kraj Montcado po kalorifer. Začela sem na metroju, proti severnemu delu mesta. Kmalu sem presedlala na bus, ki me je po cca 20min vožnje pripeljal do centra mesta Montcado. Od tam naprej bi mogla vzet drug bus, ki pa ga nikakor nism mogla najdit. In ker tut taksija ni blo, sem se odločla, da pač nadaljujem peš. Prijazn gospod mi je razložil, da moram pridit do industrijske cone, kakšnih 5km vn iz centra. Pa sm šla. Pot je bla milo rečeno zanimiva. Ne razumem ravno zakaj majo ob štiripasovnicah pločnik, ampak ga majo in če hočeš pridit do industrijske cone, moraš it po njem. :) rečem lahko, da se je pot edfinitivno izplačala. V trenutku, ko tole pišem, mi kaloriferček prijetno pihlja. In če bi me slučajno še kljub temu zeblo, mam zraven še termofor. Jupiiiii :))) in hvala še enkrat!

Popoldan pa sem preživela na Rambli. Ampak to pa je že zgodba za drug blog ;)

3. februar

hola!

3. februar je že kr neki časa en tak posebn datum. razlog se skirva 20 let nazaj. no pa se za trenutek vrnmo v tist čas. ker sm bla stara komi 4,5let, se v resnici spomnem bolj malo. koledar pravi, da je bil tisti dan nedelja. zdi se mi, da sm se zbudila in mamce ni blo doma. spomnem se, da sma z atijem brskala po omari in da sem na koncu oblekla rdečo bluzo, s črnimi pikami in velikim belim napol čipkastim ovratnikom (ne vem, zakaj si vedno zapomnem take nepomembne stvari :D ). no ubistvu ni blo lih nepomembno, ker me je v tej bluzi prvič spoznal moj mali bratec. predvidevam, da sm mu že 9 mescev prej konstantno težila, ampak ej, prvi (vizualni) vtis je pa le prvi vtis :D

moj brat, Anže, aka Mali, kot ga ljubkovalno kličemo, tako danes praznuje 20. rojstni dan. Da mu želim VSE NAJBOLJŠE, vrjetno ni treba posebi poudarjat :) 

ps: mali sorry ker zamujam tvoj b-day, bom šla kupit kos torte in prižgala svečko, oblubim pa, da se ti odkupim, ko prideš na obisk :))

pa še kratko poročilo, kaj se je dogajal odkar sm se na zadnje javla. 

v torek sem se pred faksom spravla rihtat še ene stvari. rabla sem namreč poštempljane papirje za štipendijo in pa za jezikovni tečaj. pršla sm do Carle, ki je rekla, da moram za jezikovni tečaj na drug konc univerze, za štipendijo mi mora pa podpisat Xavi, ki ga takrat ni blo tam. Sem šibala po štempl za jezike, pa je bla nenormalna gužva in ko sm bla končno na vrsti, mi niso hotl dat štempla, ker nisem mela zraven matrikule (registracije). komi, da sm jih prepričala, da so šli iskat po nekih bazah, da so ugotovili, da sem res študentka na UPC-ju in da mi zato lahko priznajo popust za jezikovni tečaj. ko sm končno pršla do jezikovne šole, pa so mi povedal, da še ni sigurno, da se bo tečaj začel naslednji tedn, ker je trenutno še premal prijavljenih. ma nej se grejo solit. ps: sovražim neumno birokracijo :P

po tem sm šla na gradbeniški trg, ker sm bla zmenjena z Nicolo. Bil je res lep, skor pretopel, dan. Sedel smo na sončku, čvekal in poskušal govorit v španščini. Zmotu nas je en tipo, erazmovc, ki je tu že pol leta in bo ostal še en semester. Predstavu nam je še ostale erazmuvce za eno leto - 4 francoze in enga italjana. vsi govorijo precej dobro španščino in vsi mi delujejo totalno neresno. ne narobe zastopit, sej tut js sem tuki delno zato, da se zabavam. ampak pri njih sm dobla filing, da ne počnejo nič drugega. po po leta, še vedno ne poznajo profesorjev, ne poznajo predmetov, ki jih nej bi delal... ampak so pa zabavni :))

po tem je sledilo 5 ur predavanj. prve dve sta sicer zanimivi, dokaj enostavni za razumet, ampak moram pisat kot nora (ker zapiskov baje ne bo). pri drugem predmetu smo se razdelil v skupine. punca od zadnjič - Priscilla me je vprašala, če sm še za to, da bi bile skupi v skupini. pridružu se nama je še en fant, z imenom Gerard. on dela v bolnici, zato smo (sta, ker js itak nism mela pojma :D ) se odločli, da bomo za podjetje vzel kr to bolnico. naša naloga je, da preverimo kvaliteto podjetja. grobo rečeno. profesor nam je ene 20 min razlagal, kaj moramo naredit, ampak (in tokrat ni krivo moje neznanje jezika) ga nisem razumela, nihče ga ni. vse skupi je tok ohlapno, on napol filozofira, da bi nam pa konkretno reku, kajmoramo naredit, to pa ne. sicer je med mojimi ljubšimi profesorji tu. to je tist profesor, ki govori katalonsko. pozablja, da sm v predavalnici tut js in ko me zagleda, se mi nasmeji, mi pomežikne, al pa (jp, js to čist resno) me poboža po glavi. sicer se mi je zdel precej čudno, da me čoha, kot da sem en pes, ampak v resnici poskuša bit samo prijazn. ko se spomne, mi poskuša podrobneje razložit stvari... je blo precej smešno, ko je govoru o nečem in nisem razumela, pol je pa začeu risat na tablo. šlo se je za izkopavanje luknje in bogega pešča, ki v to luknjo pade in itak, ko sm zakapirala, sm se začela smejat. potem se je začel smejat še profesor in na koncu cela učilnca, ker sm si js končno pršla gor, kaj govori :D te ure so ble res zabavne.

po predavanjih sm neki časa čvekala še z Joanom in Danijem, sta me prijazno povabla na pijačo, amapk sem odklonla, ker smo bli zmenjeni, da gremo v en jezikovni bar. ti bari delujejo po principu, da se za isto mizo najdejo ljudje, ki govorijo (vsaj) 2 različna jezika in se potem neki časa pogovarjajo v enem, neki časa pa v drugem. ubistvu je namen, da se ti od nekoga, ki mu je materin jezik npr španščina, poskušaš naučit kar največ, medtem ko on od tebe pobira drug jezik, v mojem primeru pač angleščino, ker slovensko ne želi govorit nihče.

ko sm čakala na ostale erazmuvce (ki jih potem sploh ni blo, barabe :P ), sem začela čvekat z enim špancem. pridružla se nama je še ena francozinja, Melodie in ena španka, njenga imena žal ne vem. začel smo govorit v španščini in o različnih temah. načeloma je na mizah polno listkov s temami, če pač ne najdeš nič, o čemer bi govoru, da si lahko pomagaš. mi s tem nismo mel težav. pridružla se nam je še ena angležinja - Swyn, ki se je ravn tk hotla naučit špansko. Melodie hodi že 8 let v španijo na počitnice, Swyn pa je tu preživela že pol leta na praksi, tak da sta obe govorili špansko precej bolje kot js, ki sm se odločla, da bom bolj poslušala, kot karkoli druga. po kakih 2 urah, se mi ni dal več in sm šla v stanovanje.

včeri sm lih tk mela predavanja. tu predava profesor s cvilečim glasom in včeri sm bla res hvaležna za to. ker njegove ure so tok dolgočasne, da bi brez tistga cviljenja, zaspala. hidro in komunalna smer žal ni za mene, on pa trenutno govori o vodnih črpalkah, cevnih sistemih in ventilih. zeeeh še mal, pa bom začela pogrešat slovenske profesorje, kot npr Bega :D

Po predavanjih smo bli zmenjeni z Julienovim španskim kolegom Juliom in njegovo punco. nej bi šli na večerjo, ampak smo na koncu zavil v en bar, kjer strežejo tut sendviče. Mal smo jedl, mal smo čvekal, eni so se odločl, da grejo vn, eni smo se, zmatrani od predavanj, odločl, da gremo spat :))

to je bolj al manj to :D

mali, še enkrat vse naj*

ps: a ni kjut? :D

evo še slike mojga praznovanja

srebrna obletnica

danes moja starsa praznujeta 25. obletnico poroke
mamca in ati, vsej se na enkrat tolk! <3

*****