bari gotic

hola!

odkar sm se vrnala v barcelono, me drži neki čudnega. počutim se, kot da mi zmankuje časa za vse, kar bi tuki rada vidla in počela :) zato sm včeri zvečer naredla en ornk plan, da ne bom potem zadnje dneve tuki panično skakala okol. na seznamu je čez 60 stvari in vrjamete al ne, pogledala sm si jih samo 12 :D 

pa sem danes izkoristla lepo vreme in se podala v raziskovanje Bari Gotic. lahko rečem, da je to en del Barcelone, ki sm ga do zdej res slabo poznala in mi je kr mal žau, da si nisem prej vzela časa, ker je res luštn.

območje tu so naselili že Rimljani. v srednjem veku so na Barcino (''rimsko Barcelono'') postavili jedro takratnega mesta, kasneje pa se je Barcelona širila na vse strani. Bari Gotic je območje z visokimi hišami in ozkimi ulicami, med katerimi je ogromno trgov. rob bari gotic predstavlja la rambla in plaza de catalunya, tu je nekoč tudi stalo srednjeveško obzidje, znotraj katerega se je raztezala takratna Barcelona. 

tu sem danes tut js začela svojo pot. sprehajala sm se po ozkih ulicah in se zgubljala. uživala sem v miljon balkonih in sončku, ki je poskušal kukat čez strehe.

prva na seznamu današnjih ogledov se je znašla gotska cerkev (14 - 16. stoletje) Eglesia de Santa Maria del Pi. njena največja posebnost je rozeta, ogromno stekleno okno, s premerom 10m. med civilno vojno so cerkev razdejali, tako da je večina vitražev novih. Legenda pa pravi, da je ribič našel podobo Marije na borovcu, ki ga je nameraval uporabiti za svojo ladjo, pa se je raje odločil in na tem mestu zgradil kapelico. in zato pred cerkvijo še danes raste borovec :)

od tam sem šla do Placa de Sant Jaume, kjer se nahaja Palau de la Generalitat (sedež Katalonske vlade) in pa Ajuntament (mestna hiša). danes v nobeno od dveh zgrad nisem mogla vstopit, bom pa to poskušala naredit en drug dan. 

nedaleč stran, ampak v res zakotni ulici, lahko najdeš Temple Roma d'Agust. tu je stal glavni rimski tempelj, posvečen cesarju Avgustu, od katerega so do danes ostali le še orjaški stebri. to je bil tudi najvišji del Barcine, imenovan Mont Taber, ki je bil vsega slabih 17m nad ostalim nivojem.

pogledala sem si še Palau del Lloctinent, ki je znana po nenavadnem lesenem stropu, ki predstavlja notranjo lupino ladje.

glavni razlog za današnji sprehod pa je bila Katedrala. sicer je velik del le te trenutno v procesu restavracije, ampak za to ni nič manj fascinantna in nenavadna.  mislim, da sm se okol nje sprehodla ene 2x in vsakič odkrila kej novega. od znotraj deluje kot ''prava katedrala'', z oltarjem, orglami, vitraži in stranskimi oltarji. sestavljena je iz glavne in dveh stranskih ladij. lahko se povzpneš na streho (danes je bila žal zaprta :S) ali pa spustiš v klet, kjer so posmrtni ostanki Sv. Eulalie, zaveznice Barcelone. od zuni pa je kr nekak nism mogla pogruntat. delluje nekak razbito. vrjetno zarad tega ker je od treh strani stiščana med ozke ulice, sprednjo stran pa lahko občuduješ iz malce večjega, ampak res simpatičnega trga. na eni izmed zunanji strani je še zanimiv vrt, poln palm. sprednja fasada je tipično gotska, stolp pa baje tipično katalansko gotski (ne vem čist točno kaj nej bi to pomenl :) ).

zraven katedrale so še ostanki rimskega zidu in pa del akvadukta. šele v tem delu Barcelone sem prvič dobila občutek, da je mesto res staro, z vsemi temi rimskimi ostanki.

pogledala sem si tudi Via Sepulcral Romana, rimsko pokopališče, ki se je raztezalo ob obeh straneh ceste, ki je vodila iz Barcine. Rimski zakoni so prepovedovali pokopavanje znotraj mstnega zidu, zato so bila tipična mesta za pokopavanje  kar tam ob cestah.

s tem se je moj mali sprehod končal. šla sem še do food marketa, si nabavla sveže stisnjen sok (kiwi in mango), se sprehodla po rambli in se na rambli del mar nastavla sončku :) 

za današnji sprehod sem porabla slabe 3 ure, ampak se mi zdi, da sem si ogledala kr neki stvari, še malce bolj spoznala Barcelono in se pomirila, ker mam za oglede še eno goro časa :) me gusto mucho mucho <3

volver a Barcelona

Hola!

po enem tednu v Sloveniji sem se danes vrnila v Barcelono. doma je blo super. žal je zmankal časa za vse, z nekaterimi sm se dobila, z drugimi spet ne; s familijo in Juretom sem poskušala prežvet čim več časa, poleg tega pa sem šla odpisat še en izpit... 

in danes sem se vrnala sem. ampak moj povratek je bil čist filmski.. vrjetno se bom še precej presmejala na ta račun, ampak ne danes. včeri zvečer sem na google maps preverla, kam moram it. lepo sem napisala venecia-treviso in vn mi je vrglo navodila. zjutri sem se vsedla v avto. ponavadi mam vedno preveč časa in zato smo se ustavle še na kavi na Lomu. moje spremstvo - mamica, mama in Zdenka so se odločle, da me bodo pelale na letališče, me tam odložle in si privoščle šoping v Italiji. mamca je bla kopilot in sledile sma mojim napisanim navodilom. pa smo se pelal in pelal, že zdavni smo bli mimo benetk, znašl smo se nekje sred alp, na poti proti Avstriji. šle smo proti kraju imenovanem Tarviso. tarviso pa ni enak treviso. js nisem dost dober preverla, google map je tut naredu napako in kr na enkrat smo ble sred nikjer, okol nas gore, miljon predorov in ena izsušena reka. po kaki uri vožnje smo se odločle, da je čas, da vprašamo in prijazn gospod na bencinski mi je povedu, da smo približno 200km stran od tam kjer želimo bit. in js sm mela še mal več kot dve uri, do zaprtja vrat. nenormalno jezna (najbolj sama na sebe, da nisem boljše preverla), res sitna in precej na koncu z živci sem obrnala in začela vozit v pravo smer. pelala sm nekje med 150 in 170km/h, ves čas pošiljala nekam počasne voznike, kamione, ki so prehiteval kamione, avte, ki so po prehitevalnem pasu pelal 120 in se mi niso umaknal... nism mela pojma kje sem, kam moram it in kok daleč je do tja... nisem vedla, a bom ujela letalo al bom ostala sred Italije.

po slabih dveh urah vožnje, sem praktično v zadnjem trenutku pršla na letališče. oddala sem kufer, se poslovila in šla na kontrolo. medtem ko sem čakala v vrsti, napol slečena, prpravljena da čimprej opravim pregled, so začel obveščat, da je letalo za Barcelono prpravljeno na boardanje. ko sm pršla na vrsto za pregled, so praktično že končevali. od tam pa do vrat za na letalo ni daleč, ampak z razpakiranim računalnikom v eni, pasom, šalom, jakno, torbico in pasušom v drugi roki, se mi je zdel nenormalno daleč. laufala sem ko budala in pršla tja praktično zadnja. ko sm se vsedla na letalo, nismo čakal več kot 5 min in smo že vzletel. res sem lovila une zadnje sekunde in povem vam, nikol več. če me kdo vpraša, zakaj mormo it pa tolk prej, da pol čakamo 2 uri na letališču, mu lahko zdej iz prve roke povem zakaj :)

let ni bil nič posebnega. blo je sicer jasno, ampak s precej turbolence. kot ponavadi sem vmes zadremala. mela pa sm tut precej časa za razmišljanje.

doma me je praktično vsak, s kterim sm govorila, vprašal, če mi je žal, če se sploh hočem vrnat. definitivno mi ni žal. to sem si želela tolk dolgo, da bi mi blo žal, če nebi bla tuki. tut it od doma je blo danes lažje kot prvič. takrat sem šla v neznano, zdej pa sem šla nekam, kjer sem že skor domača. sem pa sama pri seb ugotovila, da sem razpeta. vrjetno je tistim, ki ne grejo sami tok daleč od doma, lažje, ker maš pač vsej še nekoga zraven. js pa po eni strani pogrešam dom, pogrešam domače, pogrešam Jureta. po drugi strani pa vem, da me v Barceloni čaka še tolk enih stvari, tolk enih doživetij in tega nočem zamudit. tuki mi je všeč, všeč mi je njihov način življenja, všeč mi je kultura, všeč mi je jezik, všeč so mi ljudje. ugotovila sem, da sem v tem tednu doma, pogrešala Barcelono, ampak vem, da bom tuki pogrešala dom. idealno bi blo, če bi lahko združla oboje :))) sm kr optimist a ne :D