Girona in Temps de Flors

Hola!

po včerejšnjem dnevu sem rabla mal sprostitve. in današnji dan je bil ravno to. 

Že neki časa sem načrtovala izlet v Girono, pa je blo vedno neki vmes - slabo vreme, pomankanje časa... med branjem informacij o Gironi sem naletela tut na podatek, da imajo v maju festival cvetja. Tak sem se že prejšnji tedn odločla, da bom danes šla to pogledat. Poklicala sem še Nicolo, ki je moja go to girl, kadar se gre za izlete, ker mama precej podoben okus in se znama zlo dober prilagodit ena drugi... no in tak sma šle

Dobile sma se zjutri na Santsu in od tam sma vzele vlak na srednje razdalje :)) renfe media distancia. pot, ki je sicer dolga uro in pol (cca 100km) je minila res hitr. Ker se že neki časa nisma vidle, pač zarad vseh obveznosti, sma mele kr velik povedat. Zraven naju je sedel en tip kakih 5 let starejši od naju in naju poslušal. Vsake tolk časa sma ga prou spravle v smeh :D je blo prou zabavno, ko je hotu prikrit, da naju posluša, ampak ni mogu skrit smeha 

poleg vsega drugega, sem opazla tut, kak se pokrajina spremeni, ko zapustiš Barcelono. Do zdej sem šla že do parih mest, vsa so na jugu (Valencia, Sitges...) in se mi je vse še vedno zdel precej suho in pusto. Girona pa je bolj na SV in mal v notranjost in sprememba je neverjetna. Na trenutke sem se počutla, kot da sem v Sloveniji, obdaja pa me košat zelen gozd. prou nisem mogla vrjet :)

potem sma prišle do Girone. Mesto je razdeljeno na dva dela - novejši in staro mestno jedro. novejši del je na enem bregu reke in ni nič posebnega. je precej prometa, trgovin in dost gužve.

V trenutku, ko prideš do reke, pa se vse spremeni. Na obrežju je poln pisanih hiš, ki se odsevajo v reki. Hiše so iz srednjega veka, ulice so ozke, zavite in polne balkonov. Mesto je sicer še iz rimskih časov in je blo dolg časa prestolnica Katalunije, dokler to ni postala Barcelona. 

Na vrhu hribčka je baročna katedrala do ktere vodijo stopnice, pod katerimi je luštn trgec. še mal nižje je druga velika cerkev Eglesia de Sant Feliu. okoli mesta je še staro obzidje, na katerega se lahko povzpneš in sprehodiš okoli.

staro mesto je res luštno, ma eno tako luštno vzdušje. ulice so mirne, spokojne. super se je blo sprehajat in zgubljat med njimi.

ampak kot sem že prej omenla, majo ta teden festival cvetja. po celotnem starem delu se nahajajo dvorišča, imenovana patio, kjer majo razstavljene različne vrste rož, različne aražmaje... vsa taka dvorišča so odprta javnosti, da se lahko prosto sprehajaš in uživaš v rožah. drug del so parki oz vrtovi, kjer majo trenutno tut postavljene razne rože oz razne skulpture povezane z rožami. 

z Nicolo sma se sprehodle med ulicami, si pogledale ogromno dvorišč, si privoščle kosilo in se načvekale. v eni trgovini, ki se ji reče MiSaKo, sem si kupla še eno torbico. Za konec sma se povzpele še na obzidje, se sprehodle še tam. Našle sma eno zaplato detlc in Nicola si je zaželela najdit štiriperesno. Naklučje je hotl, da sem jo js našla v trenutku. Sem ji jo poklonla in rekla, da ji jo dajem za srečo in pač za spomin na današnji dan :))

cel dan je bil super. za par urc sm pozabla na vse obveznosti, pozabla na izpite... uživala sem v rožah in lepem mestu. čist sem se sprostila... kot sem rekla, to sem rabla. edino kar mi je blo žal, je blo to, da mamca ni tega vidla. super všeč bi ji blo. bo kot vsi vi vidla slike, samo le te prikažejo samo del :)

primer examen

danes sem imela prvi izpit odkar sem tu v Barceloni.

snov se mi je zdela precej zanimiva, ne morem pa reči, da sem se učila nenormalno velik. predelala sem izpite prejšnjih let, prebrala sem si teorijo, pripravila izpiske in delala vaje. ker prej za učenjenisem mela časa (zarad drugih obveznosti), sem se začela učit v soboto in sem porabla 3 dni za učenje. sliši se malo, ampak sem se na dan učila kr precej, tak da skupno število ur ni tok majhno. včeri zvečer sem se počutla precej pripravljeno in sem bila prepričana, da je to eden izmed izpitov, s katerim ne bom mela večjih težav. 

optimistična sme ostala tut danes cel dan. že zjutri sem se spravla v knjižnico, kjer sem z izjemo kosila z Rogerjem in Mio, preživela ves čas. res sem imela dober občutek.

pred samim izpitom sem bila precej živčna. ampak pri men to ni nič nenavadnega. ponavadi porabim prvih 5 min samo za to, da se umirim in potem naprej pišem brez večjih problemov.

glede na to, da sem imela izpite preteklih let in da je blo do zdej večinoma izpitov praktičnih, sem teoriji posvečala manj pozornosti. in ko sem vidla, da je profesor začel delit izpite in da so vprašanja teoretična, me je stisnal pri srcu. v tistem trenutku sem vedla, da se tokrat za mene ne bo dober končal. 

dobila sem izpit z 21 vpršanji, pri vsakem pa 4 možne odgovore. prva stran je bila namenjena navodilom in ker s tem nisem hotla zgubljat časa, sem jih samo preletela. bumber jst, tak bi vsej vedla, kaj me čaka :SS

ne morem rečit, da so bla vprašanja super težka, bla so pa precej zavita. sred izpita sem se začela spraševat, na kolk različnih načinov lahko španci rečejo začetek in konec ( inicom final, comienzo, fin, empiezo, acabo...). problem je bil, ker pol stvari nisem dober razumela. prevajala sem si jih besedo po besedo in bolj ko sm se trudla, manj mi je blo jasn.

na koncu sem odgovorila na vsa vprašanja in za 14 sem prepričana, da so ok. misla sem si, mah 7 narobe sicer ni briljanten rezultat, ampak vsej naredla bom.

pol pa sm pršla po izpitu ven in začela čvekat s folkom. ta prvo kar so mi povedal, je blo to, da so minus pike. za vsak napačn odgovor, ti odšteje točko. ko sm začela računat, sm dost hit ugotovila, da če sm se res zmotla pri 7 vprašanjih, to pomeni, da mi od mojih 14 točk odšteje še dodatnh 7.

obstaja več možnosti, če mam vseh 7 narobe, sem izpit pogrnala na celi črti; če mam vseh 7 prou, je super... če sm nakje vmes, bomo pa vidl... 

vse skupi me je precej razjezil. učila sem se, razumem stvari, pa bom kljub temu padla na izpitu. aaaaa... examen p**a de... po glavi mi gre par grdih španskih besed, ki je boljše, da jih tu ne napišem.

so mi po izpitu sošolci rekl, da nej grem do profesorja in mu rečem, da nisem razumela stvari... ma kaj mi to pomaga, rezultata ne bo spremenil :SSS sem dobila celo ponudbo, da grejo oni govorit z njim :))) 

po poti domov mi je začel it kr na jok. in odkar sem doma točim sole. bolj zarad jeze in razočaranja nad izpitom. znam in razumem snov in ne bi smela padit tok po neumnem :SSS

ampak mi preostane samo čakanje na rezultate. mogoče mi bo pa uspel :Ss sej pravjo, da upanje umre zadnje, a ne?

el Clasico in prva predstavitev

hei

zadnje čase nimam volje pisat.. ne da nebi mela kej za pisat, ker se dogaja ogromno, ampak sem prezaposljena, preutrujena in nekak čudne volje. vse je super, samo bližajo se izpiti in sem živčna. poleg tega je treba oddat eno goro stvari. in potem je tu še dejstvo, da grem domov. mam trenutke, ko bi popokala stvari in bla doma zdej, pa še to bi blo prepozn. in mam trenutke, ko me to, da bom tu samo še kak mesec nervira, ker se mi zdi, da je premal časa za vse, kar hočem naredit. težko si je predstavljat, da bom kmal zaputila Barcelono, ki mi je v tem kratkem času postala drugi dom. vem, da me marsikdo ne razume... težko je razumet neki takega, samo na nek čudn način se počutim del vsega tu :) prevzela sem jezik, prevzela sem določene fraze, prevzela sem kretnje, ki jih imajo ob določeni stvari... na trenutke se mi zdi, da sem svoj včasih precej vročekvrn temperament spravla še na višjo raven :))) prevzela sem ljubezn do Barce (govorim o fuzbal klubu), ker ne moreš ostat ravnodušen, ko vsi okol tebe norijo. navadla sem se celo na tanke zrezke in francoske štručke namesto kruha... in ko bom šla domov, bom vse to pogrešala... pa ne samo stvari, tut osebe tu.. ampak tut do tega še pridem :) 

bom šla lepo po vrsti.... ker se že dolg nisem javla, bom najprej razložla kaj vse sem počela ta teden. ker nej bi mel v torek predstavitev za omvop, smo se v ponedeljek dobil s skupino, da smo popravl še zadnje stvari. prvič po prepiru je zraven pršla še Imma, da smo govoril tut o problemu, ki je nastal. Kar se nje tiče, ni naredla nič narobe, v tistem tednu, ko se je praznovala Santa semana je šla drugam in v tem ne vidi nič spornega, pa čeprou smo praktično vse nardl ravno v tistem tednu. Cel pogovor je bil nekak na meji med prepirom, ampak na koncu smo pršl do tega, da če hoče pač nej predstavlja z nami pa bomo vidl kok in kej.

potem pa smo dobil mail, da v torek ne bomo mel predstavitve, ker profesor ne more in da je vse skupi prestavljeno na petek.

šla sem domov, kjer so me poklical domači. botrca je mela rojstni dan in je bla pri njej cela familija. mal smo čvekal, mal so jedl torto... zvečer sem pol še dolg časa čvekala s Saro. kmal bo diplomirala in sem ful vesela in ponosna :)) žal mi je edino, da ne bom mogla pridit na njen zagovor... ampak bo itak super :)))

mi je pa v ponedeljek popoldan ostal še čas, da sem se pripravljala za test, ki nej bi ga mela v torek, pri predmetu Control i garantia de qualidad. ampak, ko sem v torek pršla na faks, smo dobil obvestilo, da profesor ne more pridit. kaj točno to pomeni za nas, nimam pojma... a bo test prestavljen, al ga sploh ne bo... kdo bi vedu; najbrš še sam profesor ne... tipo je pač rahlo trčen, posrečen in simpatičen, ampak trčen... tak kot Raztreseni profesor... 

v torek dopoldan sem govorila z Danijem, ki me je povabu,d a se jima z Joanom pridružim pri ogledu zadnjega el Clasica. Ampak, ker so nam ta zadnja predavanja, smo mel skor tri ure preveč časa. s prijazno gospo, ki skrbi za učilnice ( da se odklenejo in zaklenejo za predavanja), smo se zmenli, da smo lahko notri... ubistvu nas je zaklenla not in rekla, da ko bomo šli ven, se bo za nami avtomatsko zaklenlo. in tak smo ostal sami trije v učilnici, gledal smo videje španskih komikov, govoril o filmih in se zabaval. v enem trenutku je padla obtožba, da sem samovšečna :P to se mormo še zmenit :))) dani je prnesu okrepčilo in tak smo si sred učilnice privoščli še pivo... tiste ure so minile v trenutku :)) po tem smo šli v en bar v bližini faksa. ona dva tam vedno gledata tekme... mel smo celo rezervirano mizo. vzdušje je blo dobro, Dani je bil sicer mal živčen, je namesto komentarjev na televiziji poslušal tiste na radiju... midva z Joanom sma čvekala in zraven gledala tekmo. v to, če je blo vse po reglcih in kdo si je zaslužu zmagat se ne bom spuščala. Za vse, ki vam Barcelona ne paše: buuu-huuuu... za vse, ki jo podpirate: Barcaaaaaa!!!!! :))) se vidmo 28.5 na finalu :DDD

po koncu tekme sta me fanta pospremla do doma. vmes se je zgodilo še to, da me je ustavu en precej pjan tipo, je pokleknu pred mano, mi začel lupčkat roko in pet neko pesmico. morm vprašat Joana, katera je bla :DDD je blo ornk smešno, ampak čudno :)))

sreda je bla namenjena delanju raznih stvari za faks in učenju. popoldan sem mela še zadnje predavanje hidrotehnike. in dober, da sem šla, ker je profesor razložu kako bo zgledal test in nam dal neki koristnih napotkov. prva dobra stvar pri tem predavanju :) sej ne da je blo slabo, ampak precej dolgočasno... 

v četrtek sem bla spet zmenjena z Joanom in Danijem. spet smo v knjižnici rezerviral sobo s super razgledom in bolj al manj cel dopoldan delal stvari za različne predmete. Z Joanom morama še dokončat projekt za  Gestio i projects urbanistics. gre nama res dober, oddat morama do konca maja, ampak mama praktično samo še za napisat poročilo. vse ostalo nama je uspel naredit včeri. 

kot ponavadi smo šli še na kosilo v bar na placi informatikov. tam je Dani reku neki, kar me je čist šokiral. vprašu me je, če ju bom pogrešala ko se vrnem domov. do zdej o tem nisem neki velik razmišljala. ampak ko me je to vprašu, mi je začel it kr na jok. kok ju nej ne bi pogrešala. sta dva zlata fanta, brez kterih bi mi blo tu dolgčas in bi bla dostkrat zgubljena. pomagala sta mi pri tolkih stvareh, me tolkrat nasmejala in me hkrati naučila tolk novega... upam samo, da se bomo držal našega pakta... že pred časom smo se namreč zmenl, da se enkrat na leto dobimo... eno leto tu in eno leto v Sloveniji. in ju bom držala za besedo, dolžna sta mi obisk :)) sploh ker morama z Joanom raziskat čudn mini gozd v obliki puščice na obrobju Ljubljane... ker kot pravi on, tam je ziher neki sumljivega :DDD 

včeri zvečer sem mela potem še zadnje predavanje Metodos numerisc... oddat smo mogli eno nalogo in hkrati smo dobil par informacij glede izpita. precej koristno

ampak po tem sem zvečer pršla domov in sem samo še padla v postlo. taki dnevi so res naporni... ko delaš cel dan, pa še predavanja maš... 

in tut današnji ni bil nič drugačen. že zjutri sem šla na faks, da sem se dobila z mojo skupino za omvop. danes popoldan smo mel zagovor in smo mogl pregledat še določene stvari. in dober, da smo jih. našl smo namreč eno precej bedno napako, ki ni bla tolk naša kot programska. nismo namreč vedl, da nemun program ne zna avtomatsko delat povezav med procesi in podprocesi in da je zarad tega narobe izrisal graf. kljub temu, da je bil rok za oddajo včeri, smo se odločli, da bomo popravli. zapravl smo eno goro denarja... za 3 neumne sprintane liste smo plačal 18€, ampak zdej je vredi in smo bli vsi precej zadovoljni. šli smo še čez vprašanja, ki jih je postavlju drugim skupinam na zagovoru in v enem trenutku sem se počutla precej pripravljeno. 

šli smo še skupi na kosilo, na zadnje skupno omvop kosilo :))) od printanja nam je ostala ena gumica, s ktero smo mel spete liste. js sm se začela špilat in sem naredla ono čudno zadevo, ki se jo ponavadi igramo na smučiščih z gumicami za karte. in kdo bi si mislu, to čudno igrco poznaju tut tu v Španiji :))) prou ornk smo se nasmejal. nekak smo začel čvekat še o drugih stvareh za otroke in pršl do risank :D lol

ampak po kosilu me je začel stiskat v želodcu... kaj pa če ne bom znala, kaj pa če bom znala, pa ne bom znala razložit v španščini, kaj pa če... nism vedla kaj mi bo prej vn skočl - srce al kosilo... kr redk sm dihala in ponavljala stvari in kr na enkrat je bil čas, da smo šli gor v pisarne...

vsi smo se živčno prestopal in čakal... končno nas je poklical not in predstavitev/zagovor se je začel. spraševal je dokaj enostavne stvari, bolj al manj sem vse znala in še boljše, lahko bi jih tut razložla :))) ampak nekje na sredini je vse skupi začel it navzdol... pred časom sem pisala o prepiru z Immo, omenla pa ga tut na začetku bloga. ampak nekje sred zagovora smo ugotovil, da je profesor ful prijazen do nje, medtem ko je bil do nas precej oster. parkrat sem se vmes oglasla,d a sem komentirala kako stvar, ki jo je kdo reku, ampak za vprašanja sem pršla na vrsto zadnja. vprašal me je stvari, na ktere nisem bla ravno pripravljena, ampak sem kljub vsemu vedla za kaj se gre in mislim, da sem odgovorila precej dober. zdel se mi je, da je vs eskupi šlo precej hitr čez, ampak v resnici smo bli notr 40 min. na koncu nam je reku, da je projekt dober in da se vidmo na izpitu. reku je, nej se fajn pripravmo, ker bo izpit težek :SS mah ja

ampak ko smo pršl vn, je bla Neus skor v souzah. ona je bla tista, na ktero se je profesor še najbolj spravu.ne da bi ji šlo slabo, ampak je bla tok jezna, da je profesor Immo obravnaval boljše kot vse ostale, čeprou si tega res ni zaslužla. Komi da smo jo pomiril. Imma je medtem stisnala rep med noge in se nam hotla izognat. cela skupina se je spravla v bar na plazi camins in potem smo jo poklical. ni se nam namreč zdel fer, kako so se stvari odvijale in kot že skos od prepira naprej smo hotl videt, kej je rekla profesorju. pa je vsa užaljena pršla in nam pokazala mail. 

mail je bil res grd. v njem se je prikazala kot bogo dete, ki je skos delalo, ampak smo bli mi nesramni, je nismo vzel kot del skupine in smo si zmišljeval kdaj se bomo dobil, da ona ni mogla pridit zraven. da je bla ona prpravljena delat, pa mi nismo hotl in da smo stvari dokončal v Santi senami, ko nje ni blo. mail je bil tak, da je celo skupino potisno v drek in po tem ko smo ga prebral, smo bli ornk šokirani. js stvari do takrat nisem jemala osebno, ampak zdej jih. ostali pa še tolk bolj. spet se je začel prepir, tokrat kr sred jedilnice. drl so se vsepovprek, da so nas ljudje prou čudno gledal. Imma je rekla, da se počuti užaljeno, da misli, da je delala in da si ne zasluži tega od nas. ampak mi si nismo zaslužl tega od nje. Neus je bla vs čas nakoncu z živci in Alberto, ki je ponavadi precej mirn, je ornk grdo gledal. kr ni mogu vrjet, da je šla naredit kej takega. Juanjo, ki ma itak temparament je skor znoru, ampak je vseeno miril Neus. Omar je tokrat nastopu precej bolj ostro kot ponavadi. Vsem se je vidl, da jih je njen mail čist šokiral in prizadel. Kaj je blo v prvem semestru ne vem, ampak vsi pravjo, da je delala še manj, pa na koncu pršla isto dobro čez kot vsi ostali. in da si po tem še drzne napisat tak mail... še men je dvignal pritisk, pa mi je načeloma precej vseeno kaj je oz ni blo. Imma je po tem užaljeno odvihrala, mi pa smo ostal tam še dve uri in se pogovarjal kaj naredit. razmišljal smo, če bi blo dober govorit s profesorjem in mu razložit še našo stran. ker iz zagovora se je jasno vidl, da misli, da smo bli mi tisti ta zlobni in da si ona boga revca ni zaslužla vsega tega. ampak po drugi strani pa kaj pa profesorja briga kaj se dogaja v skupini in bi s tem, če bi šli govorit z njim, naredl več škode kot koristi. na koncu nismo šli, so pa vsi ornk jezni in razočarani. po moje sam čakajo na ocene in če bo ona dobila več kot ostali, bo poknal še enkrat... ahhh ja

kljub temu, da je sam zagovor šou precej dober in da je profesor reku, da je stvar dober narjena, smo bli vsi slabe volje. js sm pršla domov sitna in zmatrana. dve uri sm se premetavala po postli, na koncu pa sem se odločla, da napišem tale  blog, spravim vse iz sebe in mogoče bom potem lažje zaspala... bomo vidl

frapuchino ali kako jih Ditka faše :D

Hola!

Zakaj se men tu v Barceloni skos dogajajo čudne stvari? :)))
Popoldan sm se odločla, da se spet odpravim mal na oglede. Nekak sm pričakovala, da bodo stvari kljub prazniku odprte. Pa še prva nedelja v mescu je bla (ko ponavadi ni vstopnin). 

in tak sem šla gor proti mojmu faksu, kjer je Palau Reial de Pedralbes. Sprehodla sem se čez park pred palačo in prišla do palače, kjer sem ugotovila, da je vse zaprto. 

Sem šla naprej do Pavellons Guell. To je še edn izmed mnogih Gaudijevih parkov. Mislim, da so v njem med drugim mel tut hleve. Ampak ker je nedelja in za po vrhu še praznik, tu tu not nisem mogla vstopit.

Pa sem se sprehodla naprej, še bolj v hrib. Prišla sem do samostana Pedralbes, ki ne bote vrjel, je bil tut zaprt :))) 

ob vsej tej hoji so me ožulil čevlji. hotla sem pridit čimprej do metroja pa domov, ampak ga v bližini ni blo. pa sem vzela en bus. in sred poti je voznik dobil obvestilo, da mora spremenit pot vožnje. nas sploh ni obvestil, so se pa potniki, ki očitno to linijo uporabljajo bolj pogosto, zače čudit, kam gremo. po kake pol ure  vožnje nam je le uspel pridit na Avenido Diagonal. Ampak tut od tam naprej ni šlo enostavno. en del ulice je bil čist zaprt in poln protestantov. Takrat nisem mogla ugotovit, čemu je protest namenjen, zdej pa predvidevam, da je ob prvem maju, se pravi prazniku dela. 

končno mi je uspel pridit v bližino ene metro postaje in zato sem šla dol z busa. blo mi je rahlo vroče in zagledla sm Starbucks. in tam majo super dobre čokoladne frapuchine - zadeve brez kofeina, s čokolado in ledom. njam njam :)

postavla sem se v vrsto in začela štet kovance. neroda, kakeršna sem, sem vse spustila po tleh. pokleknala sem in začela po tleh pobirat kovance. v tistem pa je punca pred mano stopla nazaj in se zarotirala in me pri tem s torbico mahnala po glavi. vidla sem vse zvezdice. sesedla sem se na tla, kr na enkrat je blo okol mene poln kelnarjev, prnesl so mi led, spravla sem se na stou in se spraševala zakaj se take stvari dogajajo ravno men. punca se mi je itak opravičevala, hotla mi je celo častit pijačo. sm rekla, da ni treba... mal smo se še pohecal s kelnarji. en je reku, da je še on vidu ptičke letat okol moje glave. drug pa je reku, da je ona ziher mela v torbici opeko za obrambo. nimam pojma kaj je blo, ampak blo je ornk trd. moje čelo in nos sta jih prou ornk fasala :)) opremljena z ledom in frapuchinom sm potem šla počas domov. jao jao :D

doma sm kr neki časa čvekala z mamco... kot ponavadi je rahlo pretiravala in si domišljala vse najslabše scenarije. moj nos je še vedno naravnost, pa tut nobenga pretresa in notranjih krvavitev nimam. sam udarec  je bil :)))

kasnej sm govorila še z Juretom. njemu se je vse skupi zdel prou zabavn :)) še bolj po tem, ko me je s šestimi bingoti dvakrat zaporedoma premagu :P 

večer je bil prou luštn, zdej pa šibam spat, ker moram jutri zgodi na faks.

buenas noches*