sobota, 14. maj 2011

la nit dels museus

hola!

Danes se odvija zadeva imenovana La nit dels museus oz Noč muzejev. Po večih krajih v Evropi imajo danes ponoči odprte muzeje. Baje je trenutno odprtih več kot 2000 različnih muzejev. Prvič so to akcijo izvedli v Berlinu leta 97. Šest let nazaj pa so s pomočjo Unesca s tradicijo začeli v Franciji. Namen akcije je spodbuditi obisk muzejev, saj to noč ni vstopnin.
Seveda se tudi Barcelona udeležuje te akcije. Muzeji bodo danes odprti od 7 zvečer pa do 1 zjutri in povem lahko, da so ljudje več kot navdušeni. 
Tut js sm hotla izkoristit noč in si it pogledat kar 3 muzeje. V prvem - Museu martim, kjer naj bi trenutno imel precejšnje prenove, je bila odprta samo začasna razstava. Pred muzejem so organizirali tudi jazz koncert in blo je prou luštno.
sama razstava me ni ravno očarala. trenutno se lahko vidi samo mini modele ladjic. sem pa slišala, da majo drugače celo modele sob iz Titanika v naravni velikosti ter več ladij iz različnih obdobij, ki jih lahko pogledaš. sem se odločla, da se bom tja vrnala drugič, po možnosti, ko bo odprt cel muzej.
naslednja na seznamu je bila Fundacio Joan Miro. Nicola, ki je bla tam pred kratkim, mi je priporočila ta muzej. rekla je, da je predvsem začasna razstava res za videt. prišla sem tja in pred muzejem je bla dolga vrsta. sem si rekla, da en mal bom pa že počakala. na koncu se je ta en mal čakanja raztegnal na uro in pou stanja v vrsti in za povrh vsega se je še uscal. cel dan je blo precej soparno in očitno se je mogl spucat. ko sem šla od doma je blo seveda toplo in je sijal sonček, tak da nisem mela nič za po vrhu, kaj šele dežnik. mokra ku miš in ne ravno najboljše volje sem pršla not v muzej.
najprej je bla na vrsti začasna razstava. tema je bila glasba. vsak obiskovalec je dobil nek mini predvajalnik in slušalke. potem smo se sprehajali med sobami, si ogledovali razstavo in poslušali glasbo. moram rečt, da je to ena izmed najboljših razstav, kar sem jih kdaj vidla. ponavadi gledaš slike, kipe itd, ampak tuki ti vzbudi še en čut. prou neverjetna kombinacija. sama razstava ni boh ve kaj, ampak skupi z glasbo je nenormalno dober. 
najbolj me je impresjonirala soba, kjer ti prikazuje daljše časovno obdobje. v prvem delu je prikazano stanovanje in mini sporočilca, ki si jih pušča zaljubljen par. npr všeč mi je, ko se v posteljo uležeš naga, ne pospravljaj, odvrži vse - všeč mi je tvoja imperfektnost,  a se grema v posteljo igrat zdravnika?, ko odložiš očala si moj superman, cel dan bi bil s tabo v postelji, tudi če me zaradi tega odpustijo... zraven teh sporočilc je taka zaljubljena, živahna glasba. potem pa se glasba stopnjuje, razlaga probleme, žalost, na koncu pa vstopiš v isto sobo kot na začetku, le da so tokrat sporočila precej drugačna: odvržene obleke niso več kjut, fant brez očal je videti neumno itd.. in glasba te pripravi do ene take čudne žalosti za ta par, ker sta bla prej tok super... res neverjetn učinek ma :) ta del razstave me je prou fasciniral
drugi del pa je stalna razstava, ki prikazuje dela Miro-ja, ki je španski slikar in kipar, rojen tu v Barceloni. njegova dela so precej surealistična, ampak so mi všeč. bolj ali manj uporablja primarne barve - rdečo, rumeno, modro, v kombinaciji z belo in črno. tut stalna razstava ni slaba :))
po ogledu sem misla it pogledat še tretji muzej, ampak zuni je lil in vrsta pred tem muzejem je bla prou nenormalna. do drugega muzeja je blo kake 15 min hoje in res nisem mela volje stat v dežju še eno uro in čakat na naslednji muzej. sem bla že rahlo zmatrana in sem se odločla, da grem počas domov.
ampak mi je blo res všeč, da obstajajo take akcije in da se jih ljudje udeležujejo v takem številu. škoda, da se kej podobnega ne dogaja večkrat :) ampak tut če ne, js bom definitivno šla pogledat še kak muzejčič. 


petek, 13. maj 2011

¡Visca Barça! ¡Visca Catalunya! :)))

sej ne morem vrjet... ravno sm pršla domov, nabita z adrenalinom in energijo :))) ljudje tu so norci ampak zarad tega so mi sam še bolj všeč :D lol
mal pred osmo sem dobila sms od Joana, da če mam čas, nej grem pogledat do Camp Nou, da njega ni v Barceloni, ampak da bo mela Barca kao parado za zmago v državni ligi. najprej sem razmišljala, če bi sploh šla. neki ful vole nism mela, pa še sama bi mogla it. pol sm si pa rekla, ma Ditka ne bod trapa, praktično sam čez vrata stopiš, pa si tam. in sploh mi bo pasal mal it na luft. in na enkrat me je zgrabl tako navdušenje, da sm sam popokala kluče, denarnco in fotoaparat in sm šla.
takoj ko sem pršla na ulico, sem vidla ogromno ljudi.. oblečeni v drese Barce, s šali in zastavicami so se v kači vil po cesti proti štadijonu. sm se jim kr pridružla. 
pršl smo do štadijona in Joan mi je reku, da bo baje tam mimo peljal avtobus z igralci Barce. da bodo naredl eno turo okol po mestu. ampak vsi ljudje so hodli proti štadijonu in js sm šla za njimi. Ugotovila sem, da je štadijon odprt in da lahko grem brezplačno not :)) sm si misla, da bi blo škoda zamudit tako priložnost in sem z ostalo množico vstopla.
sedež sem dobila na približno istem mestu kot takrat, ko sem šla gledat tekmo. ampak mi je blo kr kul in sem ostala tam. 
na sredini igrišča je bil postavljen mini oder, na kterem so se izmenjevale različne rock skupine. vsaka je zašpilala 2, 3 komade in to je blo to. štadijon se je začel polnit, začel so delat mehiške vale in vzdušje je blo super. večkrat zaporedoma so zapel himno Barce. 
v enem trenutku sem se počutla prou nadrealistično. sedela sm tam z vsemi Barcinimi navijači in razmišljala, kaj za hudiča js počnem tuki :D sej to se ne dogaja res :)))
komentator je kmal napovedu, da se bliža avtobus in da bodo igralci pršl na igrišče. seveda je trajal še skor eno uro, da se je to res zgodil. ampak folk je norel. pričakovanje je blo skos na vrhuncu. in ko so igralci res pršl, je blo noro. to je edina beseda s ktero lahko opišem kak je blo. noro
predstavli so enga po enga igralca, čeprou predstavitev sploh ni bla potrebna. (oki priznam, js nism mela pojma, ampak množica je vpila imena in zraven glasno navijala). potem pa so sledil govori. vsak igralec je povedu par besed. po večini si se vsi zahvalil, nekateri so napovedal še zmago na Wemblyu... več jih je rekl, da je Barca več kot ekipa, da je družina... in velik igralcev je mel zraven svoje otroke, ki so se med tem lovil po travi.. nekteri malčki so celo kej povedal in takrat je množica še sploh ponorela. sploh ko se je en mali trudu rečit ¡Visca Barça! ¡Visca Catalunya! :))) to je bla itak najpogosteje izrečena fraza in takrat je folk itak znoru :))) za vsakega igralca so glasno navijal in ga spodbujal. ampak v trenutku ko je mikrofon vzel v roke Abidal in začel govorit, je bla čutit taka podpora, da sem še js dobila solze v učke. kak je blo šele njemu :) dost so se tut hecal in vrjamete al ne Villa je celo pel :D blo je nenormalno
počas se je bližal h koncu in sem se odločla, da grem domov. na poti dol sem se ustavla še spodi skor pri igrišču. in dober da sem se, ker se je ravno takrat začel ognjemet. blo je noro'2 :)))
komi čakam, da 28. zmagajo šeLigo prvakov in pol bo fešta na polno tu v Barceloni :DDD