Rambla de Catalunya

Hola!

še en dan, ki sem ga preživela v raziskovanju Barcelone :)

Dolpoldan sem mela še svoj zadnji izpit tu. profesorca se me je usmilila in mi ni blo treba pisat celoletnega izpita, pač pa samo izpit prvega semestra, ker me takrat ni bilo tu. izpit za drugi semester sem namreč že uspešno opravla. seveda pa je to pomenl, da sm mela precej manj časa kot vsi ostali, ki so pisal celoletni izpit. na koncu mi je spet zmanjkal časa, ampak odpisala sem kolker sem lahko in to je to. bomo vidl rezultate.

popoldan pa sem se, kot že rečeno, odločla, da si grem spet pogledat en košček, ki ga še nisem vidla. tokrat sem se odločla za Ramblo de Catalunya.

To je ena izmed večjih ulic, tu v Barceloni. Povezuje Diagonal in Plazo de Catalunya ter je vzporedna Passeig de Gracia. Je del območja, imenovanega l'Exiample. Na tej ulici se nahajajo mnoge trgovine slavnih modnih oblikovalcev ter kr neki hotelov. Lahko bi rekla, da je to ena izmed bolj trendovskih ulic, na katero povprečni turisti ne zaidejo pogosto. Kar je načeloma škoda, ker je ulica prou simpatična :)

Js sm pot začela pri Diagonalu in predn sm se sprehodla dol, sem si pogledala še eno znamenito ''barcelonsko'' hišo. Mnogi mislijo, da je Barcelona samo Gaudi, ampak to sploh ni res. V približno istem obdobju kot Gaudi, je seveda delovalo precej več arhitektov in edn izmed njih je Puig i Cadafalch, modernistični arhitekt. Prva izmed njegovih hiš, ki sem si jih danes pogledala, seimenuje Casa Terrades, vendar jo vsi poznajo pod imenom Casa de les Punxes - hiša špic. Zasnovana je kot nekakšen evropski srednjeveški gradič, s stolpiči. Zanimivo je to, da je na križišču treh ulic in ravno zapolnjuje prostor med njimi, se pravi, je nekakšen čuden trikotnik. Naj bi bila tudi edina samostojna (ne vrstna) hiša v Eixample.

sledil je sprehod po Rambli de Catalunya. Na trenutke sem se počutla kot majhen otrok pred trgovino s sladkarijami. mel me je, da bi vstopla v skor vsako trgovino in zapravlala. Presenetljivo mi je uspel zadržat nakupovalno mrzlico in sem zapravla samo 40€. pa še to za povsem potrebne stvari, kot so barva za lase in britvice. oki no, sej priznam, privoščla sem si tut nove kopalke. ampak sem za njih dala samo 20€. trgovinca je bla prou luštna in kr nism se mogla odločit, katere bi kupla. v vsej tej zmedi sem iz obešalnika ruknala mojo torbico. Iz nje je padu fotoaparat in skor sem začela jokat. ni se hotu več pržgat. po neki neuspelih poskusih sem ga oživela in naredu je še ene par slik, predn se je izpisal, da je prazna baterija. res upam, da je samo baterija in da je drugo ok. konc koncev je po padcu še naredu neki slik :S ta fotoaparat je v moji lasti že 6 let, v tem času je naredu cca 12.000 slik in rada bi, da tole najno partnerstvo zdrži še neki časa. fingers crossed

zavila sem na Passeig de Gracia. Hotla sem si pogledat še en muzej. Rihtala sem fotoaparat, ko me je ogovoru en prijazn gospod. Varnostnik v Casa Amatler. Naklučje je hotlo, da sem si mela priložnost pogledat še eno hišo prej omenjenega arhitetkta. Gospod mi je prijazno povedal, da je pritličje na voljo za brezplačni ogled in seveda sem z veseljem šla noter. 

glede na fasado, ki je precej svetla in pisana, polna geometrijskih likov, bi človek pričaoval podobno notranjos Še streha je nekako stopničasto nakazana. notr pa je precej drugače. vse je bolj romantično, medla razsvetljava, vitraži in oboki. prou luštno

po tem sem šla še do muzeja parfumov. nahaja se v sosednji hiši. pravijo, da majo zbirko cca 5000 stekleničk, najstarejše pa so še iz časov egipčanov. celoten muzej je prouzaprou ena ne ravno velika soba z vitrinami, v katerih so razstavljene različne stekleničke. sm pričakvala več; če ne druga, da bom lahko kej povohala :)))

šla sme nazaj do Ramble de Catalunya in se sprehodla do njenega konca. Pogledala sem si še protestnike na trgu, ki tam vztrajajo že dobre 3 tedne. po trgu je postavljenih polno šotorov, uredil so si tut bivališča na drevesih. ampak se je število precej zmanjšalo. me res zanima, kolk dolgo bodo še vztrajal.
na metroju nazaj domov se je naredla ena stvar, ki me je ornk nasmejala. ena gospa je rekla enmu paru angležev, da nej pazita na stvari, ker je ta angležinja res mela torbico kr tk dano. sm se še js nasmejala in rekla, da na to je pa tuki res treba bit pozorn. pol sta ona dva začela neki razpravlat o postajah in sm jima čist prijazno hotla pomagat. nakar mi ta angleška gospa reče in to v res uni najhujše zaviti angleščini: your english is really good... for being spanish :D nism si misla, da mi bo kdaj kak anglež to reku in ne vem zakaj, ampak spravl me je v ornk smeh. sm ji komi razložla, da nisem španka in da samo živim tuki. pa je samo skomignala :)))

tolk za danes. bomo vidli, kaj bom počela jutri :)))

3 waiting, 3 down, 1 more to go

hola chic@s!

danes je sobota in če smo natančni je točno 140 dan, ko sem v Barceloni. seveda se je v tem času zgodil ogromno, ampak tale blog je namenjen eni sami samcati zadevi - izpitom

ti mi zadnje čase žrejo živce, kratijo spanec in posredno nervirajo še vse moje domače. kokerkoli obrnemo, primarni cilj zakaj it v Španijo, je blo to, da spoznam način dela še drugod po svetu in seveda naredim par izpitov. 

Parkrat sem že omenla, da je sistem dela precej drugačen kot doma. ne morem rečt slab, niti dober, ampak enostavno drugačen. tok drugačen, da ga ne morem primerjat z našim. sistem doma, profesorji in način preverjanja znanja mi je po x letih na faksu (pustmo številke, se itak počutim staro ob bližajočem se roj. dnevu) znan in domač. izpiti doma me le redko presenetijo. tuki pa je zadeva precej drugačna.

že prvi izpit, ki sem ga pisala, me je presenetu na celi črti. dobla sem stare izpite in se pripravljala predvsem na podlagi tega. rešla sem precej računskih primerov in zdel se mi je, da sem res dobro pripravljena. za teorijo sem si sicer naredla izpiske in jih nato še prebrala, nisem pa ji posvečala prevelike pozornosti. ko sem na izpitu zagledala sama teoretična vprašanja, me je skor kap. in ko sem po izpitu zvedla, da daje še minus pike, sem bla precej prepričana, da tega izpita ne bom naredla. danes, po skor enem mescu čakanja, sem dobla rezultate. niso bleščeči, prej nasprotno, ampak izpit je opravljen. tut za seminar, ki smo ga s skupino delal skor 4 mesce, sem pričakovala boljšo oceno. ampak ok

in sploh je težko vedet, kaj mi realno te ocene pomenijo. doma smo navajeni sistema od 6 naprej je pozitivno, poleg tega pa se upoštevajo samo cele številke; torej 6, 7, 8, 9 in 10. tuki za pozitivno rabiš 5, poleg tega pa ti lahko dajo npr oceno 5,25. nisem še zasledila, kaka natančnost je še dovoljena, oz a mi teoretično lahko dajo npr oceno 5,0001. nikjer tut ne najdem direktne pretvorbe med njihovimi in našimi ocenami, tak da posredno pretvarjam preko ects sistema točkovanja (A, B, C, D, E, F), kjer pa seveda obstaja več interpretacij, poleg tega pa pri dvakratnem pretvarjanje takoj pride do napak. go figure

drugi in tretji izpit sem pisala na isti dan. tu je šele bla zmešnjava. prvi mesec predavanj sploh nismo mel. ko so se začela predavanja, mi je profesorca povedala, da je predmet celoletn in da so poleg tega še vaje, ki jih js do takrat sploh nisem mela na urniku. dala mi je možnost, da predmeta ne opravljam, kar pa bi mi porušl celotn sistem, mela bi probleme zarad pogodbe in štipendije in sem se odločla, da bom izpit vseeno poskusla opravit. šele potem sem zvedla, da moram naredit izpit za prvi semester, izpit za drugi semester in izpit iz programiranja. in to vse za en predmet, ki bi ga pri nas naredla brez večjih težav. začel se je boj s programom imenovanim Visual Basic in zdel se mi je, da js tega nikol ne bom znala. zgubla sem eno goro živcev, ampak na koncu mi je kr uspel. na izpitu iz programiranja sem dobla 7,25, kar če pretvorim, pr nas pride nekje med 8 in 9. wuhuuuu... kdo bi si mislu :D Ditka zna programirat :DDD tut teorija je šla kolker tolk vredi in zdej me v ponedeljek čaka samo še en izpit, za pvi semester. načeloma bi moglo it čez. edini problem je, ker sem včeri zvečer vidla, da je poleg moje ocene narjena zvezdica z opomno: ''kontaktiraj me na mail''. sem že včeri pisala, če je kej narobe, pa za enkrat še vedno ni odgovora

četrti izpit, ki sem ga mela, je bil res kr neki. profesor, starejši gospod, je precejkrat manjkal in na koncu nismo mel časa predelat računskih primerov. je reku, da tega ne bo na izpitu, potem pa so ble kr 3 naloge računske. odgovor je bil, da sej to moramo znat v vsakem primeru. če bi mogoče mela formule, bi mogoče celo znala zračunat. ahh ja. kljub temu pa rezultat ni bil tok slab. dobla sem 4,5, ampak to niti ni tolk daleč stran od 5. včeri sem mela drugi rok in brez presenečenja je bil precej podoben prvemu. tokrat sem rešla en mal več, nisem pa prepričana, a je vredi al ne. res upam, da bom naredla :)

potem pa je tu še kuku profesor in izpit, ki ga ne bo. al pa bo. al pa mogoče ne. kdo bi vedu. na začetku predavanj je blo rečeno, da ne bo izpita, samo seminar. tega smo v skupini tut naredl. pol je blo 3 tedne pred koncem rečeno, da bo zadnji tedn izpit. 14 dni pred koncem je pršu profesor in nam postavu vprašanja. vsi smo bli rahlo zmedeni, na koncu jih ni pobral in smo samo predebatirali. zadnji tedn, ko nej bi mel izpit, pa profesorja sploh ni blo. še vedno ostaja skrivnost, a izpit bo al ne bo. ravn tak ni od nikoder ocen od seminarja, pa čeprou je od takrat že več kot en mesec. ahhh ja, le komu se mudi

zadnji izpit ubistvu ni izpit. to sem vedla že od vsega začetka. z Joanom sma res trdo delala na seminarju in s končnim rezultatom sem res zadovolna. upam, da bo profesor tut. čakam na oceno.

upam,d a tale blogec razloži situacijo z mano in izpiti. v zadnjem času sem dobla par vprašanj kako in kaj ;) in kot pove že naslov - čakam na rezultate 3 izpitov, 3 mam opravljene, 1 sam pa me čaka še v ponedeljek. potem pa vamos a la playa, oooooouuu :DDD

adiós amigos, hasta pronto!

ne maram sloves... sploh ko se poslavljam od ljudi, ki so mi blizu in za katere obstaja možnost, da jih ne bom vidla več. težko je razumet, kak se trenutno počutim. Nicola je ena izmed tistih, s katerimi sem si tu najbližje, je moja španska družina. in to, da se poslavla po takem tednu kot je tale, je samo še slabše.

v nedeljo je blo super, obe sma ble polne entuzijazma. nogomet tu je več kot nogomet in to sma v nedeljo občutle na lastni koži. pol pa je pršu ponedeljek, ko sem dobla prve rezultate izpitov, dva sem naredla, enga pa ne. in že to me je spravlo v slabo voljo. potem mi je Nicola sporočila še, da je ostala brez vsega. Zdej vem tut podrobnosti - njena cimra je šla ven in spoznala neke ljudi, 3 tipe in eno žensko. po neki čudni logiki se je odločla, da jih pelje k seb domov. ona se je tolk napila, da je šla lepo spat in ta folk pustila v dnevni sobi. Nicola je po prihodu iz štadijona šla še na eno pjačo in se domov vrnala okol 3 zjutri. v stanovanju je našla te ljudi in je najprej misla, da so pač kolegi od cimer. prpravla si je neki za jest in rekla je, da se ji je zdel čudn, ker so ble v vrečki spakirane vse začimbe in neki čistil. šla je v svojo sobo in ugotovila, da ji manka računalnik. ko je folk v dnevni vprašala, kje so njene stvari, so se pobral iz stanovanja. ostala je brez računalnika, zrcalnorefleksnega fotoaparata in treh objektivov, digitalca, mp3 playerja in torbice. na srečo so ji pustil vsej denarnico z dokumenti. zbudila je cimro in jo začela spraševat, ona pa ji ni hotla povedat nič in je rekla, nej jo pusti na miru. zbudila je še dve ostali cimri in poklicale so policijo. da se celotna zadeva še bolj zakomplicira, je policija v stanovanju našla drogo, baje kokain. zaslišval so jih in jim rekl, da nej naslednji dan pridejo na policijo. 

naslednji dan - v ponedeljek so šle na policijo, zraven pa nesle drogo, ki jo je policija pustila pri njih v stanovanju. Nicola pravi, da je bil paket ponoč poln, po tem ko so policaji šli, pa napol prazn. Misle so, da so pač odnesl vzorce in ker niso hotle met nič s tem, so preostanek nesle na policijo. Ampak na policiji se jim je vse skupi zdel čudno in sumljivo in zdej ne vejo čist točno kako in kej. vprašal so jih, če hočjo policistko obtožit, da je ona vzela mamila. seveda punce tega nočjo naredit, samo nočejo bit pa krive za neki, kar one niso naredle. je cela zmešnjava in danes zvečer so mogle spet it na policijo. kak se bo končal ne vem.

in ta glupa cimra, ki je spustila folk v stanovanje, se ni niti opravičla. ni rekla, da ji je žal, ni rekla da je ona kriva. vrgle so jo ven iz stanovanja in zdej se ona počuti užaljeno. ko je pršla po stvari, ni hotla govorit z nobeno. ej da bi jo brcnala nekam :SS

Nici me je včeri prosla, če lahko danes pride do mene in dobi neki slik. itak da sm rekla, da lahko in tak se je dopoldan oglasla. čvekale sma kako uro, vmes sm ji skopirala slike in nekak se kr nisma zavedale, da je to to. njen zadnji dan tu. kupla je fotoaparat za enkratno uporabo in zdej ma vsega skupi svojih 27 slik :)

zvečer pa se nas je večja družba zmenla, da gremo na zadnjo večerjo. Nicola je zraven pripeljala še enga španskega kolega in se tam poslovila od njega. ko je šou sm po neumnem rekla, če je to slovo za vedno in obe sma začele jokat. Jose naju je gledal, kot da sma mal čudni. ko so prišli še ostali - Mia, Gennaro, Roger in Vita smo šli v eno mehiško restavracijo. vzdušje je blo prou luštno, dokler Nicola ni rekla, da mora it. čakal jo je namreč ''zmenek'' s policijo. ker ma odhod jutri zjutri, mora danes uredit še vse stvari. poslovila se je od vsakega posebi in bla je na drugi strani mize. kr na enkrat je šla v smeri proti vratom in dobla sem en tak velik cmok, ker sm misla, da ne bo rekla adijo. ko sem se ustala, da bom šla za njo, se je obrnala proti men in se nasmejala. v naslednjem trenutku pa sma se objemale in jokale. kako rečt adijo? končale sma s tem, da to ni adijo, da se kmal spet vidma, da pride v Slovenijo in js k njej v Nemčijo. mogoče pride nazaj še čez 10 dni, na en izpit. kokerkoli, to ni blo slovo. ni blo, pa pika!

nadaljna večerja je potekala v precej sproščenem vzdušju. pršla sta še Lisa in Alexi, pa seveda Isabel. pol mize je čvekal v španščini, polovica pa v angleščini. blo je luštno. in kr na enkrat je bla ura 11 zvečer. začel smo se zafrkavat, kje bo kdo naslednje leto in kaj bomo počel. odprla sem temo obletnice v Barceloni. precej se jih je strinjal in na koncu je na papirnatem servetu nastal obvezujoč pakt, podpisan s strani vseh pri mizi. pakt pravi, da bomo prvi tedn - en vikend v juliju 2012 mel srečanje v Barceloni. bomo vidl kolk nas bo na koncu res prišlo :)))

po tem je sledilo slovo še od Rogerja, ki odhaja jutri in Jose-ja, ki odhaja v petek. večina ostalih bo ostala do konca junija. vsej za neki časa smo opravli s slovesi. ampak kmal pride na vrsto tut moje...