selitev, cimre in večerna druženja

včeri, oz zdej lahko rečem že predvčerejšnjim, ji bil dan selitve. spet sm spala kot top, sta mi pa cimra povedala, da je blo ponoč baje grozn, ker so mel v sosednji sobi fešto. hvala bogu, da je biu moj zadn dan. prvoščla sm si še zadnjo suho francosko štruco z mrmelado, potem pa sm spakirala stvari, se poslovila od mojih poljskih cimrov in poklicala taksi. 

za vožnjo dolgo 3k je porabu 20 min in mi zaračunal 10€. ahh ja, prej al slej se bom navadla na tele španske cene.

v stanovanju me je pričakala Sheila. stvari sm dala v nadomestno sobo, potem pa sma začele čvekat. njena angleščina je precej slaba, tak da govorima v španščini. obe se trudma in za enkrat nama kr dober uspeva. prosla sm jo, da mi pomaga. probleme mi delajo predvsem časi - preteklik in prihodnik... pa občasno mogoče to, da vse skupi postavim v pravo osebo. 

o njej sm zvedla to, da je stara 28, da prihaja iz majhne vasice v Andaluziji in da je študirala restavratorstvo. trenutno je brezposelna in išče službo. v Barceloni živi že kr precej časa in je praktično udomačena :) čvekale sma predvsem o jeziku, pa o tem kaj počnema, o družinah itd. razložla mi je sistem v stanovanju. glede čiščenja in pranja, pa glede obiskov. v nedeljo pride na obisk neka kolegica in grejo v zoo in me je povabla zraven. rekla mi je tut, da mesečno prispevajo še dodatnih 10€, zato da nabavijo čistila, toaletni papir in pralni prašek. da pa mata z Ester (ta druga cimra) navado jest kosilo skupi, sploh zdej ko nima službe in nima nič za počet. sm rekla, da ni problema, da se jima lahko tut js pridružim. bla je res prijazna in mi je skuhala kosilo. naredla je svinske aka pujs zrezke :D so bli tak na tanko narezani, da si ne morte mislit. pr nas mamca je salamo bol na debel narezano. ampak so bli pa res dobri. zraven je naredla še neki bučkam podobnega, s paradižnikom in majonezo, pečeno v pečici. potem pa še solato. skuhala je riž, ga ohladila, mu dodala tuno in neko stročnico, podobno čičeriki, samo se nisma mogle razumet kaj, zraven pa še zeleno solato. vse skupi začinjeno s kisom. čeprou si je težko predstavljat, je blo res zlo dober in čeprou so porcije zgledale precej majhne, sm bla na koncu ornk sita. po kosilu sm seveda pomila, za neki sm pač lahko koristna.

Sheila si je po kosilu privoščla siesto. zaspala je v dnevni ob telenovelah. zbudila se je okol 5, ko se trgovine ponovne odprejo. po tem sma šle do banke, da sm plačala za stanovanje in do trgovine, da sm dobla svoj kluč. morm rečt, da majo zelo zanimiv sistem. v trgovini s tehniko je pri vratih blagajna, če stopiš naprej pa pult. potrebno je, da vzameš številko, pa tut če ni nikogar pred tabo. stopiš do pulta, prodajalc pritisne na knof, izpiše se številka in potem si na vrsti.

povedat moram tut, da majo precej zanimive ključe. take starinske. in da kopije niso zanisljive. Sheila mi je zato posodla še svoje, za vsak slučaj, če nebi mogla v stanovanje. 

ona je odhitela naprej, po opravkih, js pa sm se vrnala v stanovanje. pred tem sm skočla še v trgovino. not sta dva tipa in ta prvo kar sta mi rekla, je blo: no foto, tudej? začela sm se smejat. prejšnji dan, ko sm šla vn iz stanovanja, sem namreč na hiter slikala hišo (slika je stresena, zato je ni tu) in sta mi ponujala, da me slikata. blo je res zabavno, ker nism pričakovala, da si me bota zapomnala. ob odhodu sta mi še oblubla, da kadar bom želela, bota naredla sliko mene s hišo :)))

vrnala sm se v stanovanje in praktično nisem počela nič pametnega. za tem je pršla druga cimra - Ester in sem čvekala še z njo. njene starosti ne vem, je pa domačinka tu, govori špansko in katalonsko, študirala je neko mešanico med arhitekturo in gradbeništvom, ki obstaja baje samo v španiji, ukvarja pa se lahko z nadzorom na gradbišču, preverja kvaliteto materiala itd precej specifična zadeva... trenutno je zaposljena, ampak zraven še študira zgodovino, po duši pa je umetnica. 

takrat enkrat sem dobila sporočilo od Mie, če sem za pjačo in ogled rokometne tekme, ker špila Švedska. itak, zakaj pa ne. skočla sm do mesta, v en bar na ulici Bruc. Zabavno pri tem baru je to, da deluje kotborza. Čim več ljudi naroči neko pijačo, dražja postaja. In če je ne naroča nihče, ji cena pada. s tem smo se zelo zabaval, ker smo naročal res poceni pjačo in dost hiter ugotovil, zakaj je nihče ne mara :D 

poleg Mie je biu tam še Roger, pa Lisa in Alex in nek njin kolega iz Francije, ki je v barceloni študiral v zimskem semestru. reku nam je, nej se ne sekiramo preveč, ker je on na isti fakulteti kot mi, da ma naslednji dan izpit in da danes veselo žura. pelal nas je do drugega bara, kjer so bli njegovi kolegi. 

med potjo smo se precej nasmejal. Govoril smo o glasbi in Roger je reku, da če bo dovolj spiu, bo puncam neki zapeu. Ne vem zakaj, ampak pršl smo do Shakirinega komad Waka waka in ga ceu čas pel :))

v drugem baru so mel tut posebnost - ogromne vreče kokic. vzel si skledo, jo brezplačno napolnu in ko si pojedu, si lahko šel dofilat. vsi smo se nažiral kokic in užival v glasbeni želji - waka waka

ura je bla mal pred polnočjo, ko sm ugotovila, da metroji vozjo samo do 12 in da moram pridit še nazaj v stanovanje. šibala sm do postaje (se vmes zgubila) in na koncu za las ujela zadnji metro. sicer obstajajo nočni busi, ampak nimam pojma kdaj in kje vozjo. očitno bo treba ugotovit

danes (oz včeri) sm se ustala in najprej šla do faksa. Carla mi je pisala, da so mi odobril še zadnji izpit in da moram pridit ponovno opravit matrikulo.

sprehodla sm se do faksa in se na poti ustavla na Nou Campu. Od mene je oddaljen vsega 5 min hoje (nism js kriva, ne mi zamerit noo... - včeri sm namreč kupla še karte za tekmo union olimpija vs barcelona in slišala kr neki vzdihov). 

po podpisu matrikule sm Carlo prosla še za kontakte od ostalih, da se zmenmo kaj bomo počel čez vikend, pa mi jih ni smela dat, pač pravila fakultete. je pa v mojem imenu poslala mail, da če hočejo, nej se mi javijo.

šla sm še do jezikovne šole. hotla sm se pozanimat kako je s tečaji, pa so mi rekli, da me morajo najprej stestirat, da vidijo v kteri skupini sem in da bodo na podlagi testa urejal stvari naprej. v ponedeljek dopoldan me tako čaka prvi test :))

ker sm mela praktično čas še celo popoldne, sm se odločla, da bom šla na turistični avtobus. cena je 23€ za dnevno karto (30€ za dvodnevno). z njo imaš možnost vožnje po dveh linijah, modri in rdeči, lahko pa prosto izstopaš in vstopaš. ogld je biu sicer super, vendar pa je trenutno v barceloni nenormalno mrzlo, v primerjavi s prejšnjimi dnevi. sedela sm na vrhu odprtega busa in se sprašvala, če mi je blo tega res treba. brrrr, še zdej me zebe, ko samo pomislim. 

odločla sm se, da o vožnji z avtobusom napišeš še en prispevek, kjer bom natančneje opisala kje se gre in kakšne so znamenitosti. samo ker je tega kr precej, bom to naredla jutri dopoldan. mislim, da bo zanimivo, če povem še kej več o tem kaj se da videt v Barceloni :)

po ogledu sm šla nazaj v stanovanje in zmrzvala. cimre so mi spet prijazno ponudle kosilo, ampak ker sm jedla že v mestu, sm odklonla. 

sem pa dobila kar nekaj komentarjev na Carlin mail. Ljudje so mi poslali kontakte, Roger pa je predlagal, da bi že danes počeli nekaj. zmenli smo se, da se dobimo v mestu in gremo na tapase. Nikola - nemško dekle (ni micaela, ups), Mia, Roger in js smo se dobil, kasnej pa se nam je pridružla še Lisa. Pojedl smo neki tpasov in pa Cremo de Catalan, tipično katalonsko sladico. blo je zlo zlo dober :))

ker je bla ura šele 11, smo se odločli, da gremo še na eno pjačo. našli smo super bar - Irish pub, z živo glasbo. Punca je mela tak bluesy voice, spominjala me je na Janis Joplin. vzdušje je blo neverjetno dobro, sedel smo v enem kotu, poslušal musko in čvekal. predn sm se zavedla je bla ura pol 2. in ob petkih metroji vozjo smao do 2. pa sm mogla it 

ampak vmes smo se zmenli, da gremo jutri pogledat Sagrado familijo. v januarjo majo študentje ob sobotah prost vstop, pa smo se odločli, da bomo to izkoristli. 

poleg tega je padl danes kr ene par šal :)) ker sm ta tedn glavni organizator, so mi rekli mama ditka :))) pol je lisa iskala menjavo 5€ v kovance in js sm edina mela, pa je biu komentar - but of course, you're ditka, you should have evrything :)) mišljeno je blo res kjut

težko je razumet, kako ti lahko v tok kratkem času čisti neznanci prirastejo k srcu. skupi nismo prežvel več kot par urc, ampak oni so vse kar trenutno poznam tu. to da smo tok daleč od doma, v popolnoma neznanem svetu in jeziku, nas je res povezal. spoznavamo en drugega, ugotavljamo podobnosti in iščemo razlike. med čvekom sicer ne bomo rešl sveta, se bomo pa vsi marsikej naučil. in mislim, da je to tisto ta glavno. da neki daš in neki dobiš; to na novo pridobljeno znanje ti ostane za vedno.

zdej pa je ura pol 4, js komi gledam in mislim, da je čas, za spanje. jutri dopoldan bom napisala še kej o ogledu mesta...

do takrat pa buenas noches... al boljše buenos días a todos :))

prvi tapasi, faks in stanovanja....

hola!

mimo je komi par dni, ampak se mi zdi, da se je zgodil tolk stvari. 

v ponedeljek zvečer sva šle z Mio na večerjo. Mia je iz Švedske, stara je 23, študira gradbeništvo in je obsedena s fitnesom. Zelo je zgovorna, res simpatične, ogromno je prepotovala in zelo dobro govori angleško. predn sm se zavedla, so ble mimo skor 3 ure. Dobile sma se v mestu in šle v restavracijo imenovano Tapa tapa. za vse, ki ne vete, kaj so tapasi, to so manjše porcije različne hrane; maš mesne tapase, pa zelenjavne, morske... neki stvari je v obliki kroketov, neki je podobno našim ražnjičim, dobiš lahko krompir na različne načine pa recimo tudi riž. v bistvu gre za neke vrste prigrizke, ki so lahko hladni ali topli in jih med sabo kombiniraš in sestavljaš, da dobiš celoten obrok. z mijo sma naročile enga mesnega - neke vrste piščančje ražniče, morskega - rakovi repki, zelenjavnega - mešana zelenjava na žaru, z gobicami - šampinjoni na žaru, zraven pa še kruh premazan s stisnjenim paradižnikom. mislim, da ni treba posebi povedat, da sma ble ornk site, ko sma končale. vmes sma se ornk načvekale in večer je biu res luštn

po večerji sem mogla nazaj domov. na moje veliko presenečenje, je bla plaza de Catalunja (http://www.panoramicearth.com/1208/Barcelona/Placa_de_Catalunya), ki je na nek način središče mesta, zvečer skor čist prazna. ker po dnevi je ponavadi polna turistov in domačinov, skos pa se neki dogaja. naprej se nadaljuje la rambla in tam je še hujše. ampak v ponedeljek je blo precej izumrto. mogoče, ker je biu ponedeljek

v torek zjutri sm najprej mogla na faks. ker mam trenutno grozno zmedo, sm doma pozabla zemljevid in za pot dolgo 1,2km od hostla do faksa porabla 45min. 

ampak potem sm bla končno na faksu. pršla sm do stavbe C1, sobe 002 in nikjer nobenga. sm misla, da bom zamujala, pa sm pršla prva. ene 5 minut kasnej se je pojavla še Mia in njen kolega iz Švedske, po imenu Roger. Tud on je tuki na Erazmosu, samo je zanimivo, da nista vedla za en drugega in se prej ubistvu sploh nista dober poznala. Mal smo čvekal, po tem pa smo šli not in počasi smo se začel nabirat.

Spoznal smo Carla in tipa, kterga ime sm pozabla, mislim pa da je Xavi... študenta in koordinatorja za Erasmus. Carla je res lušna, tipična španka, ki govori hitrej kot je normalno, z neverjetno telesno mimiko. Tut če nebi znala besede špansko, bi jo vrjetno zastopla kaj mi govori. Šla sta čez celoten proces, čez vse kar moramo naredit, kaj bomo lahko počeli itd. 

Zabavno je, kako me že celotno pot spremljajo naklučja. Dobili smo namreč personalizirane mapice, ampak carmen in xavi tega nista vedla. Edina v celi skupini sem po čistem naklučju dobila v roke mapo z mojim imenom. Ko sm Carlo vprašala kako ve, kdo sem, me je čudno pogledala, js pa sm ji razložla, da mi je dala mojo mapo. Sledila je menjava vseh ostalih map in vsi smo se pošteno nasmejali na ta račun.

V mapi noter ni da ni. Poleg zemljevida za trole in zemljevida za buse (glej sliko in se čudi - Roger je reku, da bo to na steno obesil, namesto slike), smo dobil še vodič po Barceloni za mlade, pa angleško-katalonski slovarček, miljon enih ponudb kaj lahko počnemo itd

Po tem smo imeli eno urno predavanje in pa voden ogled po kampusu. ful smešno mi je, ko rečem kampus, ker vem, da si niti slučajno ne znate predstavljat kak to zgleda. upc (universitat politecnica de Catalunya) je sestavljena iz 24 zgradb, postavljenih v 4 vrste in 6 stolpcev. vse stavbe so označene s črko in številko. je neke vrste matrika in ko enkrat veš kako gre, jo je precej enostavno zastopit. med zgradbami so trije večji trgi in več manjših. upc sestavljajo 3 fakultete - za gradbeništvo, informatiko in telekomunikacije in vsaka od teh fakultet ima ''svoj'' trg. na tem trgu se potem v kafičih, al pa na klopcah pod drevesi zbirajo študentje posameznih fakultet. vse skupi je kot v kakem filmu. in čeprou je trenutno vse precej prazno, ker je izpitno obdobje, si lahko kamot predstavljaš kako polno in živahno je vse, ko se začnejo predavanja. 

aja, da povem še ime moje fakultete - Escola tecnica superior de enginers de camins, canals y ports de barcelona... ime za dol padit :D so nam razložli, da je to šola s tradicijo in da vodstvo ne želi spremenit imena ravno zaradi tradicije in prepoznavnosti... na kratko lahko rečeš: ETSECCPB

po ogledu smo mel še eno predavanje... pršla je ena gospa, da nam je razložla, kakšna dovoljenja moramo pridobit. dobila bom namreč n.i.e numero... neke vrste emšo... pač številko, s katero bom mela uradno pravico živet v barceloni. in na to številko je potem vezano vse - mesečna za metro (trenutno je pisana na mojo številko pasuša, ampak samo izjemoma), pa npr kolesa, ki si jih lahko izposodiš na ulici, moraš nujno podat svojo številko. in za celo barcelono to številko izdajajo samo na eni policijski postaji... samo moram met najprej uradn naslov, da mi jo bodo izdal. zato sm pač mogla še čakat

po predavanju smo z Mio in Rogerjem šli v bližnji bar na kao kosilo in kavo. Mal smo čvekali, pridružl so se nam še drugi. Sijal je sonček in v tistem trenutku sm se počutla nenormalno dober. Ko živiš tisto, kar si si želel res dolgo časa. Ko se, pa čeprou za en sam trenutek, zdi, da je vse točno tak kot mora bit. 

ustavla sm se še na eni postaji, da sem dobila svojo mesečno. en tak majhen kos papirja, pa se ti zdi blazno pomemben. ker pomeni, da boš tu še toliko časa, ker pomeni, da imaš končno 120€ vredno svobodno vožnjo po metroju, busu in tramvaju. šla sm iz postaje in se smejala ko majhen otrok, ki dobi novo igračo.

po tistem sem šla še na par ogledov. ampak to ti pa res ubije vso voljo. in če sm se še kaki 2 urci nazaj počutla res dober, se mi je takrat zdel, ko da bo kr konc sveta. ko ne najdeš sobe, ko ne veš, kje boš spal čez 2 dni...

se mi zdi, da je ta del najhujši... da mam 2 kufra, enga pod postlo, drugega v omari... da moram met stvari pod ključem in da sem skos v strahu, kaj mi bo zmankal. ko se zjutri ustanem in porabim 10 min,da najdem ene boge zokne. ta del me res spravla ob živce.

popoldne je minu in nazaj v hostl sm pršla res slabe volje, skor na robu joka. ampak sm se vrgla v oglase. sej druga pa res ne moreš naredit. in sm našla eno sobo, ki se je zdela super. takoj sem klicala in se zmenla za ogled. 

vse skupi je blo ressmešno. očitno ne znam številk v španščini. sm pršla tja, zvonila in zvonila, pa klicala in čakala. in po ene 15min sma končno ugotovila, da sm 20 stavb stran :D namesto pri 251 na 231. sm šla tja in vse je blo super. vzdušje v stanovanju je blo res dobro. soba sicer srednje velika, ampak s svojim čarom. v rdeči barvi in modernem pohištvom. stanovalci so res face - en iz čil, ena iz avstralije in en francoz. zbirajo podstavke za pivo in laško jim manjka. jao jao :D edina slaba stvar, da je soba prosta od 1 februarja. sicer so bili zelo prijazni in mi ponudili, da mi sred majhne jedilnice postavijo jogi in nad njim šotor. začasno prebivališče za brezdomca :D bi z veseljem sprejela, vendar pa si ne predstavljam, da bi morala naslednjih 10 dni žvet na ta način. sem rekla, da bom še iskala naprej in da če ne najdem nič prej, pridem februarja k njim.

vrnala sm se nazaj v hostl in ne dolg za tem sta pršla cimra. kr na enkrat je bla ura 2 zjutri. res smo se razgovoril. med sabo smo primerjal slovenščino in poljščino. dež pada je isto v obeh jezikih, stol pri njih pomeni miza, miška je miška in še ogromno je besed, ki jim lahko določiš pomen. se vidi, da je izhodišče isto. govoril smo še o zgodovini, vojni za osvoboditev, ostalih ex jugo državah, pa problemih na poljskem po strmoglavljenju letala s politiki... baje obstajajo teorije da je premie dal strmoglavit letalo s pomočjo rusev. obstaja skupina ljudi, ki hoče bivšega (mrtvega) predsednika spremenit v svetnika... njegov brat dvojček pa je po hudem porazu na predsedniških volitvah izjavil, da so bli vsi proti njemu in da je biu na močnih zdravilih, zarad česar se ni zavedal kaj se dogaja... lool 

cimra sta res lušna in sm jima že rekla, da če bosta kdaj v sloveniji, nej me kontaktirata. ona dva pa sta me tut povabla na poljsko.

po tem nism mogla zaspat. do nekje pol 4 sm po netu iskala sobe. in ko sm končno zaspala, me je zbudila cimrina budilka. ma isti zvok kot juretova. to me je spravl v precej slabo voljo in neprespana in rahlo depresivna sm se spravla proti faksu.

uspel mi je, da sm tja pršla v 20 min, brez da bi se zgubla. to je neki novega. čist vsak dan se vsej enkrat zgubim. težko je, ko dobiš en čudn naslov, npr calle de l tenor masimi... zravn je pa carera del neki neki, mal naprej pa avenida bla bal.

uglavnem sm pršla do faksa in začela čvekat s francozem po imenu Julien. poba je res posrečen in precej me spominja na mojga brata. je ceu skuštran, par let mlajši kot js, poln energije in enih planov, kaj vse bomo skupi počel kot erazmovci. predn smo se sploh spoznal, je že govoru, da moramo vsi pridit k njemu v Francijo, kr čez vikend, ker živi blazno blizu :D

potem je bla tam še nemka, mislim, da ji je ime Mikaela. za kakih 10 cm večja od mene, stara 21, z zelenimi očmi, blontnimi lasi, mini pegicami in najhnimi usti. skor brez nemškega naglasa. precej zgovorna. tut ona še vedno išče sobo in je podobno kot js, našla eno od februarja naprej, pa ne ve kaj točno nej naredi

Počas smo šli not in začela se je MATRIKULA... beseda mi je blazno smešna, pomeni pa registracijo. biu je totaln kaos. najprej smo moral pridobit geslo in uporabniško ime za vse stvari. pa že tu se je zapletl, ker majo španci v pasušu 8 številk, francozi mislim da 9, mi pa sam 7. in sistem sprejema samo 8 številk :D vse skupi je postajal še bolj hektično, ko si je 15 ljudi poskušal uredit urnike, zbrat prave skupine in nekateri še zbrat predmete. boga Carla je letala sem in tja, komi je odgovarjala vsem in mislim, da smo jo čist izmučl :)) blo je res zabavno

z mojimi predmeti je načeloma vse vredi, samo ker je en predmet že poln, morajo od profesorja dobit potrdilo, da je možno še eno dodatno mesto, baje nej nebi blo problema in v tem primeru bom mela vrjetno predavanja samo od torka do četrtka od 3 do 8 zvečer. ostalo pa bom prosta. ampak nič bat, mam že plane kako zapolnat urnik. fakulteta ponuja zastojn tečaj katalonščine, ne vem še a bom vzela 10 urnega, osnovnega ali intenzivnega. potem pa je tu še tečaj španščine. 40 ur pride 156€ in je namenjen ravno erasmovcem, na koncu pa pridobiš certefikat. potem pa (ampak v to močno dvomim) je možno za 42€ za 2 mesca vzet še karto za fitnes, kjer maš vključene še razne aerobije, joge, pilatese itd ampak bomo vidl :)

ko smo končal z matrikulo je do mene pršla ena punca in me povabla, če grem z njimi na kosilo. na koncu smo se zbral praktično vsi, ki smo bli tam - Mia, Roger + njegova punca, ki je na obisku iz Švedska, Mikaela in Julien, pa še ta punca, za katero sm kasnej ugotovila, da je Lisa iz Francije in še en francoz po imenu Alex. 

Peljal smo se v mesto in vmes na polno čvekal. Mal z enim, pa mal z drugim. z Mikaelo in Julienom sm mela prou hudo debato o jezikih. Julien ma res res izrazit francoski naglas, vsi pa smo se učil različne jezike in v njih nismo najboljši. precej smešno je blo, ko je on poskušal govorit nemško, js francosko, mikaela pa špansko :D 

sprehodl smo se po la Rambli, zavil v eno stransko ulico in hodl. z Mio sma se zadnjič pogovarjale, da je edn izmed ponudnikov telefonije precej cenejši kot druga dva, ampak je pa precej težko najdit trgovino, kjer ga prodajajo. in js sm ga zagledala... kr tam sred ulice, zavpila in na enkrat se je v trgovino stlačl ene 6 ljudi, ki je kupoval novo telefonsko :D vrjetnoso nas bli precej veseli. od danes naprej sm tako dosegljiva tudi na španski številki, ki pa je preveč zakomplicirana, da bi si ji lahko zapomnala. že operater je zakompliciran - yoigo :)) ampak, če jo kdo želi, v primeru, da pride sm, mej me kontaktira na privat

pol smo šli na kosilo, ki je blo res zabavno. velik smo govoril. vse zelo zanima situacija v ex jugi in kako napredujemo. spet sm mogla govorit o samem razpadu in vojni (o kteri praktično ne vem nič, ampak precej več kot vsi ostali), pa o vsopu o EU, pa meji med hrvaško in Slovenijo. govoril smo tut o potovanjih, pa o tem če smučamo (Julien planira smučarski izlet :D) itd

mikaeli se je mudil in mogl smo plačat. iz neznanga razloga so men zaupal denar in blo jetotalno smešno, ko nisem mogla skupi spravit 81.10€. vsi so dal točno, hodl mi je pa 20€ preveč. na koncu so ugotovil, da sm js smotana, da sma z Mikaelo zmenjali 20€ iz moje denarnice in da sem poleg svojga plačila na kup dala še teh dodatnih 20€. sm vse dobla nazaj, po tem pa so me kr neki časa zafrkaval, kakšen inženir pa sem :))) očitno tak, ki zna računat z integrali in diferencialnimi enačbami, seštevanje do 100 pa mi dela probleme :D 

izmenjal smo si še številke in se zmenl, da bomo za vikend neki počel skupi. ker mam edina vse številke, so me določili za šefa tedna. moja dolžnost je, da si zmislim, kaj bomo delal in jih obvestim. naslednji tedn pa bomo zbral novega šefa. če ma kdo kak dober predlog, prosim...

po kosilu sm mela dogovorjeno še za ogled za 2 stanovanja. ker sm vedla, da majo v enem stanovanju proste 2 sobe, Lisa pa ravno tak išče sobo, sm ji rekla, če gre zraven. 

šle sma na ogled in obe sobi sta precej lušni, ampak ravno tk prosti od februarja naprej. počas sm se že sprijaznala, da bom očitno še 14 dni živela v hostlu in se mi bo zraven mešala.

ampak sm rekla, da grem še na tazadnji ogled. stanovanje kakih 10 min hoje od faksa in 10 min vožnje z metrojem do centra. pršla sm iz metroja, ulica je lušna, trgovine, v bližini neko igrišče za otroke. stanovanje je blizu, brez dvigala, v drugem nadstropju. 

odprla mi je punca z res velikimi očmi, res dolgimi lasi in vrjetno par let starejša od mene. njen stil rahlo spominja na hipije, vse je ohlapno in pisano. mislim, da je ona umetnica v hiši, ker po stenah visi polno slik. druga punca je manjša, isto z dolgimi lasmi. spet bi lahko rekla, da je tipična španka. za enkrat še nisem spoznala nobenega španca, za vse španke pa lahko rečem, da so očarljive. majo eno tako posebno energijo. to sm opazla tut pri carli. mi slovenci smo precej zadržani, oni pa delujejo s celim telesom, komunicirajo z dotikom. carla mi je bla prou zabavna, ker me je ves čas med matrikulo trepljala po rami. kao vse bo ok, boma zrihtale. vsi se pozdravljajo z lupčki na lice in to jim je neki normalnega. pri nas se punce mogoče še objamejo, ko se srečajo, da pa bi med pogovorom ves čas segal proti sogovorniku, mi je blazno zabavno. sicer simpatično, ampak precej čudno. 

ampak gremo nazaj k stanovanju. dobila sm štiri lupčke, pelale sta me v sobo in v tistem trenutku sm vedla, da bo to soba, ki jo bom vzela. 

sicer ni ravno velika, v njej je trenutno še velika postla, pa miza in predalnik. ampak punca, ki živi not, bo te stvari odnesla. ostala mi bo ena druga, manjša postla, druga miza in omara. vrjetno se bom morala sprehodit do ikeje in dokupit kakšno stvar, ampak za začetek bo super. kuhinja je po španskih standardih velika, za nas pa precej majhna. v centru stanovanja je velika jedilnica, povezana z dnevno. prostor je svetu, luštno opremljen in kot sm že prej omenla, tam je polno slik. 

edin problem je, da punca, ki živi v moji sobi, odhaja s februarjem. ampak v stanovanju je še ena prosta soba, ki jo bo zasedla italjanka na erasmusu, ki pride šele februarja. do takrat bom lahko živela v njeni sobi. od jutri naprej uradno ne bom več brezdomka. sicer še ne bom mela svoje sobe, ampak bom pa v svojem stanovanju :))) ne vem, če si lahko prestavljate kak dober občutek je to. ko sm rekla, da bi vzela sobo, sta se spogledale, se nasmejale in hkrati pokimale. očitno je navdušenje obojestransko :D čvekale smo kakih 10 min, ponudle so mi pomoč pri selitvi in rekle, da morajo naredit kopijo kluča, ki jo dobim jutri. wiiiiiiiiii 

po tem sm z nasmeškom do ušes šla v trgovino, se smejala ko en bebec in blazno zabavala trgovca :) ampak briga mene, sobo mam. 

omg, js očitno kr ne znam nehat, ko začnem pisat. ampak če je pa tolk za povedat. :D

kljub vsemu, bi rada še neki dodala. in to je, da sm res hvaležna za podporo družine. ko sm šla, si nisem predstavljala, da bom z vsemi tolk na vezi, kot sm. misla sm, da se bom slišala z domačimi, pa z juretom. ampak dnevno mam klice iz vseh strani (tete, strici, sestrične, sestriči, stare mame in ati...) in klub slabi povezavi je super slišat znane glasove in videt znane obraze. prou ne morem vrjet, da sm vse naučila uporabljat skype in da v trenutku, ko se vsedem za računalnik, že slišim zvonenje. se mi zdi, kot da ste z mano tuki in potem se počutim manj samo :)

zdej pa res zaključujem za danes... se slišmo spet kmal

besos***

ps: a v slo res sneži? js pa pr + 20 :)))

potovanje sm + prvi dan

prvi dan v Barceloni... šele na metroju sm počas začela dojemat, da nisem doma. Ker mesto z metrojem je pač neki drugega kot Lj in trole. Sem v enem čist drugem svetu, ampak gremo po vrsti.

Na izmenjavo sem si želela žeprecej časa in Barcelona je bla od nekdaj željena destinacija. Ampak ko urejaš vse papirje, se ti to zdi še tak daleč. Pol pa kr na enkrat pride dan, ko moraš it. 

Celo soboto sm jokala. Nism si misla, da bo tok hudo. Jure mi je clo reku, da sm kot izvir. Če že ne za eno reko, za en potok je pa stekl souz. Pa ne sam mojih, pomagala mi je bolj al manj cela familija. 

V nedeljo so me moji deljal naletališče. Najprej se je zapletl s prtljago. Doplačala sem za dva  kufra in razumela, da lahko ma vsak 23kg. Pomota, to je skupna vsota, ostalo pa je treba seveda doplačat. aaaaa

Po tem sm se poslovila in šla čez vse kontrole. Zraven pa jokala ko toča. Not sm se usedla  in čakala na boarding. Predvidevam, da sm zgledala grozno. Poleg mene sta sedeli dve španki in kakih 10 min ugotavljali, kaj mi je - mam alergijo, se panično bojim letal...Nista vedle, da ju zastopim in vse skupi mi je postajal ornk smešn. Začela sm se na glas smejat in šele moj smeh ju je ustavil.

Ne dolg za tem sem že sedela na letalu. Let je bil miren in lep. Ko smo se dvignal iz megle, je posijal tak lep sonček. Po skoraj dveh urah smo pristal in ko sm prižgala telefon, je blo na njem polno smsov z dobrimi željami. Se opravičujem, da nisem odpisovala, sem bila pa vseh res vesela.

Moja prva skrb je bila, davse stvari varno spravim do hostla. Otovorjena ko mula sem hitro našla bus do centra. ta del poti je bil precej enostaven. Potem pa sem morala poiskati postajo za metro. Ko sem že začela nosti stvari dol po stopnicah, sem ugotovila, da na tej postaji ni ta prave linije. Seveda sm vse znosla nazaj gor in se odpravila čez celo Plaza de Catalunya. Bi rekla, da je bla pot dolga kakih 100m, ampak men se je zdel huje, kot če bi pretekla cel maraton. Sred poti se je na mene začel dret en tip. Me je kr fajn prestrašil. Ko je končno šel naprej, sem se ustavila in ugotovila, da mam po celem nahrbtniku razpacan tekoči puder. Ampak ne moj. Ne vem, če mamo to v familiji (Gran Canaria, za vse ki vete o čem govorim), sam zagrabla me je panika in začela sem si domišljat, da je to neko skrivno geslo s katerim označijo nebogljene turiste in jih potem oropajo. Komi sm se še prvlekla na drugo stran trga in vmes precej grdo zavrnala dva tipa, ki sta mi hotla pomagat. lol

Pol pa po stopnicah dol, pa nabavit karto za metro. Sem šla not, pa nisem našla ta prave linije, pa sem šla nazaj ven. Vprašala in ugotovila, da sem bila na pravi poti.Sem hotla nazaj, pa karta ni več zagrabla. Sm našla enga zaposljenega in mu zagnjavla. na koncu je bil še tolk prijazn, da mi je pomagu nosit stvari. Končno sm bla na metroju proti hostlu.

Na metroju mi je pomoč ponudu še en tip, kasnej ko sm po stopnicah vlačla stvari, pa še dva. Vrjetno sm res zgledala grozno :)

Najhujši del poti pa se ješele začel. V navodilih je pisal, da je hostl 50m po hribu navzgor, niso pa povedal, da rabiš skor plezalno opremo. Ok, sej pretiravam, sam 2 kufra, nahrbtnik in torba so zahteval svoje. Komi sm zlezla gor.

Lastnik hostla je en zelo prijazn anglež, hostl pa ni nič posebnega (še najmajn zajtrk - suha francoska štruca z mrmelado, odmerjena doza kakava in to je to). Ampak ma pa postlo. Sm padla not in zaspala ko mala beba. Dobri dve urci kasnej sm se zbudila, mal čvekala z domačini, sam net skos zafrkava. Spoznala sm cimra - simpatičen poljski par. Ona govori angleško, on skot nič. Tu bosta cel teden in očitno bomo delil sobo še neki časa (razlogi sledijo kasnej).

Po tem sm šla kr hiter spat. Prejšnja neprespana noč, fizični napori in živci so zahteval svoje. Spala sm ku ubita.

zbudila sm se nekje ob pol 8, zuni a temn in deževn, pa sm še mal poležala. Sledil je mrzu tuš in zgoraj opisan zajtrk. Sicer pa pravjo slab začetek, dober konec.

Ob 11 sm mela prvi ogled. Moram rečt, da je bla soba po slikah sodeč favorit. Sumljivo se mi je pa zdel, da je lokacija, ki mi jo je povedala po telefonu ćist drugačna kot tista iz maila. Sam sm rekla, škodit ne more, če grem pogledat. Vsaka stvar je za neki dobra, a ne? Ko sm pršla tja, je tam čakala še ena punca. začele sma čvekatin ugotovile, da ne sam, da smaobe na erazmusu, ampak grema na isti faks, da obe študirama gradbeništvo in da sma obe na konstrukcijski smeri. da to ni dost, je isto kot js prispela včeri in pri tem skos jokala. Doma na Švedskem je pustila fanta, ki jo pride obiskat v roku enga mesca. Zmenle sma se, da grema zvečer na eno večerjo, da se boljše spoznama :) Padli bojo eni tapasi

Skupi sma si ogledale stanovanje, ki nama ga je razkazal en precej čudn tip in se obe strinjali, da hočema čimprej stran. Sej ne, da bi blo kej res narobe, samo občutek not je bil čuden.

Drugo stanovanje, ki sem si ga ogledala, je nasproti Camp Nou in kakih 15 min hoje od faksa.Je podstrešno s 5 stanovalci med 24 in 43 leti.Vsi študirajo - eni na uni, drugi delajo doktorat. Majo zelo točen urnik, kdaj kdo kej počne - pospravlja, pere... Če so obiski več kot 4 dni, se doplača... soba je precej majhna, s stroški pride 320€.

Ker sm po tem mela še neki prostega časa, faks pa je precej blizu, sem se sprehodla do tja... in se zgubila... vse skupi je orjaško. Fakulteta pri fakulteti. Komi, da sm našla kam moram jutri it. Po kratkem ogledu, iskanju oglasne deske inogledu knjižnice, sem šla nazaj proti centru.

Čakal me je namreč tretji ogled. Zamujala sm kr ene 15, 20 min in ko sm končno našla, je bil tam en precej posrečen tip. Pokuku je čez balkon in mi zaupil, da mi odpre. Sm šla not v neke vrste pokrit atrij. Pokrito stopnišče, starinsko dvigalo z vzorčastimi kovanimi vrati, znotri pa spodi oblečen v les, zgori pa vzorčasto mrežnat in zastekljen (prou predstavljala sm si tipa v uniformi, ki fura ljudi gor in dol).od nekod je zavpil, nej pridem gor. Ampak bajta ma ene 6 nadstropij. Po mojem vpitju nazaj, dveh telefonskih klicih in odprtih vhodnih vratih v stanovanje, sm se znašla v tem ogromnem stanovanju z vsaj 10 vrati in brez žive duše. Spet se je slišal vpitje, tokrat da nej mal počakam. Končno se je prikazal ta tip, reku, da ma ful gužvo in da so vsi ostali odsotni. Pokazu mi je stanovanje, 2 majhni sobi - spalnico in delovno, s ful mal svetlobe za 380€. Spremu je me na ulico, poslovila sma se po špansko - z dvema lupčkoma na lice in precej prepričana sem, da je gej.Ukvarja se z žensko modo in fotografira za Vouge.

Z metrojem sem se odpelala na čist drug del Barcelone in si pogledala še eno stanovanje, ki me tut ni prepričalo. Not je bla neka ful čudna ženska, mnda lastnica, precej nezainteresirana za vse, še najmanj za to, da bi mi oddala sobo, ki je bla majhna in prehodna. Mah ja

Precej zmatrana in ornk sitna sm se odločla, da grem nazaj proti hostlu. Za 2 dni sem doplačala sobo, ker sm jo mela samo še jutri in mam cel dan obveznosti na faksu, tak da očitno še ne bom tak hiter našla stanovanja. grrrrr

Zdej mal poležavam, pišem tole in se počasi prpravljam, da grem nazaj v mesto na tapase :)) sm ornk lačna, ker nism jedla nič druga kot suhe žemle.

mam še par ugotovitev:

- po celi barceloni diši po svežem kruhu, ampak iz neznanga razloga prodajajo samo suhe trde žemle

- vsi so oblečeni ko eskimi. danes je blo zuni +20, men je blo v puloverju vroče, oni pa oblečeni v plašče in škorne... lol

- tule je trenutno raj za vse šopoholike... trgovine kot so zara, c&a, bershka, DESIGUAL... + še nektere španske, nam manj znane firme, majo zdle razprodaje... mi je že včeri cimra omenla, da majo v bershki majce za 5€.. na ulici pa itak vidiš vsako ta drugo k ma neki od desiguala... pride kira na obisk? :P

- neverjetno velik majo zobozdravnikov. kamorkoli sm pršla je bla zobozdravstvena ordinacija

- vsi so precej mali, tk ženske koker tipi

- sm precej bolj svetla kot večina in zato precej izstopam... očitno se bo treba mal soncu nastavit

to je to za danes... šibam na večerjo, jutri pa prvič uradno na fakulteto... sm se kr raspisala :) se pa kmal spet javim

besos, 

ditka

prva objava

hola!

pred odhodom mi je kar nekaj ljudi reklo, naj se javljam, pošljem kakšno sliko in poročam, kako se imam. zato sem se odločila, da začnem pisat blog :)

bi napisala še kej več, samo sem preveč utrujena. vrjetno jutri po zajtrku :)

besitos, 

ditka