potovanje sm + prvi dan

prvi dan v Barceloni... šele na metroju sm počas začela dojemat, da nisem doma. Ker mesto z metrojem je pač neki drugega kot Lj in trole. Sem v enem čist drugem svetu, ampak gremo po vrsti.

Na izmenjavo sem si želela žeprecej časa in Barcelona je bla od nekdaj željena destinacija. Ampak ko urejaš vse papirje, se ti to zdi še tak daleč. Pol pa kr na enkrat pride dan, ko moraš it. 

Celo soboto sm jokala. Nism si misla, da bo tok hudo. Jure mi je clo reku, da sm kot izvir. Če že ne za eno reko, za en potok je pa stekl souz. Pa ne sam mojih, pomagala mi je bolj al manj cela familija. 

V nedeljo so me moji deljal naletališče. Najprej se je zapletl s prtljago. Doplačala sem za dva  kufra in razumela, da lahko ma vsak 23kg. Pomota, to je skupna vsota, ostalo pa je treba seveda doplačat. aaaaa

Po tem sm se poslovila in šla čez vse kontrole. Zraven pa jokala ko toča. Not sm se usedla  in čakala na boarding. Predvidevam, da sm zgledala grozno. Poleg mene sta sedeli dve španki in kakih 10 min ugotavljali, kaj mi je - mam alergijo, se panično bojim letal...Nista vedle, da ju zastopim in vse skupi mi je postajal ornk smešn. Začela sm se na glas smejat in šele moj smeh ju je ustavil.

Ne dolg za tem sem že sedela na letalu. Let je bil miren in lep. Ko smo se dvignal iz megle, je posijal tak lep sonček. Po skoraj dveh urah smo pristal in ko sm prižgala telefon, je blo na njem polno smsov z dobrimi željami. Se opravičujem, da nisem odpisovala, sem bila pa vseh res vesela.

Moja prva skrb je bila, davse stvari varno spravim do hostla. Otovorjena ko mula sem hitro našla bus do centra. ta del poti je bil precej enostaven. Potem pa sem morala poiskati postajo za metro. Ko sem že začela nosti stvari dol po stopnicah, sem ugotovila, da na tej postaji ni ta prave linije. Seveda sm vse znosla nazaj gor in se odpravila čez celo Plaza de Catalunya. Bi rekla, da je bla pot dolga kakih 100m, ampak men se je zdel huje, kot če bi pretekla cel maraton. Sred poti se je na mene začel dret en tip. Me je kr fajn prestrašil. Ko je končno šel naprej, sem se ustavila in ugotovila, da mam po celem nahrbtniku razpacan tekoči puder. Ampak ne moj. Ne vem, če mamo to v familiji (Gran Canaria, za vse ki vete o čem govorim), sam zagrabla me je panika in začela sem si domišljat, da je to neko skrivno geslo s katerim označijo nebogljene turiste in jih potem oropajo. Komi sm se še prvlekla na drugo stran trga in vmes precej grdo zavrnala dva tipa, ki sta mi hotla pomagat. lol

Pol pa po stopnicah dol, pa nabavit karto za metro. Sem šla not, pa nisem našla ta prave linije, pa sem šla nazaj ven. Vprašala in ugotovila, da sem bila na pravi poti.Sem hotla nazaj, pa karta ni več zagrabla. Sm našla enga zaposljenega in mu zagnjavla. na koncu je bil še tolk prijazn, da mi je pomagu nosit stvari. Končno sm bla na metroju proti hostlu.

Na metroju mi je pomoč ponudu še en tip, kasnej ko sm po stopnicah vlačla stvari, pa še dva. Vrjetno sm res zgledala grozno :)

Najhujši del poti pa se ješele začel. V navodilih je pisal, da je hostl 50m po hribu navzgor, niso pa povedal, da rabiš skor plezalno opremo. Ok, sej pretiravam, sam 2 kufra, nahrbtnik in torba so zahteval svoje. Komi sm zlezla gor.

Lastnik hostla je en zelo prijazn anglež, hostl pa ni nič posebnega (še najmajn zajtrk - suha francoska štruca z mrmelado, odmerjena doza kakava in to je to). Ampak ma pa postlo. Sm padla not in zaspala ko mala beba. Dobri dve urci kasnej sm se zbudila, mal čvekala z domačini, sam net skos zafrkava. Spoznala sm cimra - simpatičen poljski par. Ona govori angleško, on skot nič. Tu bosta cel teden in očitno bomo delil sobo še neki časa (razlogi sledijo kasnej).

Po tem sm šla kr hiter spat. Prejšnja neprespana noč, fizični napori in živci so zahteval svoje. Spala sm ku ubita.

zbudila sm se nekje ob pol 8, zuni a temn in deževn, pa sm še mal poležala. Sledil je mrzu tuš in zgoraj opisan zajtrk. Sicer pa pravjo slab začetek, dober konec.

Ob 11 sm mela prvi ogled. Moram rečt, da je bla soba po slikah sodeč favorit. Sumljivo se mi je pa zdel, da je lokacija, ki mi jo je povedala po telefonu ćist drugačna kot tista iz maila. Sam sm rekla, škodit ne more, če grem pogledat. Vsaka stvar je za neki dobra, a ne? Ko sm pršla tja, je tam čakala še ena punca. začele sma čvekatin ugotovile, da ne sam, da smaobe na erazmusu, ampak grema na isti faks, da obe študirama gradbeništvo in da sma obe na konstrukcijski smeri. da to ni dost, je isto kot js prispela včeri in pri tem skos jokala. Doma na Švedskem je pustila fanta, ki jo pride obiskat v roku enga mesca. Zmenle sma se, da grema zvečer na eno večerjo, da se boljše spoznama :) Padli bojo eni tapasi

Skupi sma si ogledale stanovanje, ki nama ga je razkazal en precej čudn tip in se obe strinjali, da hočema čimprej stran. Sej ne, da bi blo kej res narobe, samo občutek not je bil čuden.

Drugo stanovanje, ki sem si ga ogledala, je nasproti Camp Nou in kakih 15 min hoje od faksa.Je podstrešno s 5 stanovalci med 24 in 43 leti.Vsi študirajo - eni na uni, drugi delajo doktorat. Majo zelo točen urnik, kdaj kdo kej počne - pospravlja, pere... Če so obiski več kot 4 dni, se doplača... soba je precej majhna, s stroški pride 320€.

Ker sm po tem mela še neki prostega časa, faks pa je precej blizu, sem se sprehodla do tja... in se zgubila... vse skupi je orjaško. Fakulteta pri fakulteti. Komi, da sm našla kam moram jutri it. Po kratkem ogledu, iskanju oglasne deske inogledu knjižnice, sem šla nazaj proti centru.

Čakal me je namreč tretji ogled. Zamujala sm kr ene 15, 20 min in ko sm končno našla, je bil tam en precej posrečen tip. Pokuku je čez balkon in mi zaupil, da mi odpre. Sm šla not v neke vrste pokrit atrij. Pokrito stopnišče, starinsko dvigalo z vzorčastimi kovanimi vrati, znotri pa spodi oblečen v les, zgori pa vzorčasto mrežnat in zastekljen (prou predstavljala sm si tipa v uniformi, ki fura ljudi gor in dol).od nekod je zavpil, nej pridem gor. Ampak bajta ma ene 6 nadstropij. Po mojem vpitju nazaj, dveh telefonskih klicih in odprtih vhodnih vratih v stanovanje, sm se znašla v tem ogromnem stanovanju z vsaj 10 vrati in brez žive duše. Spet se je slišal vpitje, tokrat da nej mal počakam. Končno se je prikazal ta tip, reku, da ma ful gužvo in da so vsi ostali odsotni. Pokazu mi je stanovanje, 2 majhni sobi - spalnico in delovno, s ful mal svetlobe za 380€. Spremu je me na ulico, poslovila sma se po špansko - z dvema lupčkoma na lice in precej prepričana sem, da je gej.Ukvarja se z žensko modo in fotografira za Vouge.

Z metrojem sem se odpelala na čist drug del Barcelone in si pogledala še eno stanovanje, ki me tut ni prepričalo. Not je bla neka ful čudna ženska, mnda lastnica, precej nezainteresirana za vse, še najmanj za to, da bi mi oddala sobo, ki je bla majhna in prehodna. Mah ja

Precej zmatrana in ornk sitna sm se odločla, da grem nazaj proti hostlu. Za 2 dni sem doplačala sobo, ker sm jo mela samo še jutri in mam cel dan obveznosti na faksu, tak da očitno še ne bom tak hiter našla stanovanja. grrrrr

Zdej mal poležavam, pišem tole in se počasi prpravljam, da grem nazaj v mesto na tapase :)) sm ornk lačna, ker nism jedla nič druga kot suhe žemle.

mam še par ugotovitev:

- po celi barceloni diši po svežem kruhu, ampak iz neznanga razloga prodajajo samo suhe trde žemle

- vsi so oblečeni ko eskimi. danes je blo zuni +20, men je blo v puloverju vroče, oni pa oblečeni v plašče in škorne... lol

- tule je trenutno raj za vse šopoholike... trgovine kot so zara, c&a, bershka, DESIGUAL... + še nektere španske, nam manj znane firme, majo zdle razprodaje... mi je že včeri cimra omenla, da majo v bershki majce za 5€.. na ulici pa itak vidiš vsako ta drugo k ma neki od desiguala... pride kira na obisk? :P

- neverjetno velik majo zobozdravnikov. kamorkoli sm pršla je bla zobozdravstvena ordinacija

- vsi so precej mali, tk ženske koker tipi

- sm precej bolj svetla kot večina in zato precej izstopam... očitno se bo treba mal soncu nastavit

to je to za danes... šibam na večerjo, jutri pa prvič uradno na fakulteto... sm se kr raspisala :) se pa kmal spet javim

besos, 

ditka