ponedeljek, 30. maj 2011

Labyrinth in fešta

Hola!

danes nisem ravno najboljše volje. zvedla sem namreč rezultate zadnjega izpita, ki sem ga pisala. ironično, da so rezultati zadnjega pršl prvi, ostalih pa še vedno nimam. sicer sem že na samem izpitu vedla, da je blo kr neki in da ga vrjetno ne bom naredla, ampak sm nekak upala, da bo vseen šlo čez :S pa ni... zdej mam drugi rok in sicer v petek
druga slaba novica pa je, da so Nicoli včeri vloml v stanovanje in ji ukradl laptop, dva fotoaparata, tri objektive, ne vem kaj vse od cimer... bad bad day :S hudo mi je za njo, ker je ostala brez vsega... ona se sploh žre zarad vseh slik. ta tedn gre domov in zgubla je 6 mescev slik iz Barcelone. še mene jezi, ker od zadnjih dveh izletov tut js nimam njenih slik. :SS sploh naju jezi,ker sma včeri naredle ogromno slik in to takih res dobrih... npr Messija s pirom, 5m stran od naju...
ampak gremo lepo po vrsti. ker so to njeni zadnji dnevi tu, poskuša videt čim več. in tak sma se odločle, da grema do enga parka - Parc del Laberint d'Horta, kjer še nisma ble. to je en tak luštn parkec na SV delu mesta. 
Dobile sma se pri men in najprej šle do Camp Nou. Po zmagi Barce sma si obe nekak želele met dres. V trgovini je bla prou nenormalna gužva. Kak tedn nazaj so predstavl nove drese in vsi so jih panično kupovali. Tut Nicoli je bil všeč dres za novo sezono in ga je kupla. Men je bolj všeč letošnji. Ne vem zakaj, vrjetno ker sm v teh mescih v njem gledla celo ekipo. Ampak stvar je taka, da so stare drese umaknal iz prodaje. To me je res spravl v slabo voljo. aaaa
Po celi Barceloni sma iskale stare drese. Sej bi lahko kupla fake, samo js sm hotla original. Na koncu sem v eni trgovini le našla to neumno mikico, ampak v velikosti XL in precej dražjo, kot je bla še en tedn nazaj. Boljše kot nič, bi rekla. Mah sej na koncu sem bla prou zadovoljna z njo :)
Po tem sma šle do tega parka. Ker je bla nedelja, je blo pouno družin, ki so si privoščle piknik. Labirint je bil precej poln, blo je ogromno otrok, ki so skakal sem in tja in iskal pot ven. Seveda sma tut midve poiskale pot čez in blo je prou zabavn. Všeč mi je blo predvsem to, ker je ta park res zelen. Za razliko od ostalih parkov, ma celo travo in ne peska. Tut midve sma poiskale svoj ''piknik plac'' in uživale v travi. tam sma ostale kr kake 2 ure. blo je res luštno
po tem sma se spravle do Kolumbovga stolpa, ker je blo rečeno, da bodo nogometaši tam začel svojo turo po mestu. Blo je noro. zaprl so cesto, folka je blo eno goro in vsi smo čakal, kdaj bo prpelu avtobus. kr ne morm vrjet, ampak ko so dejansko pršl, sm še sama začela vpit od navdušenja. folk je začel laufat ob busu, ki je pelu res počas. vsi so slikal, vpil in laufal. tut naju z Nicolo je zajela evforija. blo je noro. stala sm praktično čist ob busu, laufala, slikala, vpila, gledala Messija, ki pije pir in Puyola z njegovo grivo. Nicola je vsa navdušena slikala Pique-ja, nastal pa je par res dobrih slik (in zdej jih ni :SSS). Kokerkoli že, spomina na tistih par minut mi ne more vzet noben. blo je nerealno in noro. kot je rekla Nicola, najboljši zaključek teh 6 mescev. :))) Barcelona živi za nogomet in največ kar si kdorkoli lahko želi videt tu, je slavje ob zmagi :)))
Največja fešta nej bi bla zvečer na Camp Nou. Zmenle sma se, da se ob 8 dobima pri men in grema pogledat. ampak po neki čudni logiki bus do sem ni pršu ob 9 kot je blo rečeno, ampak že eno uro prej. in ne samo, da sma zamudile bus, štadijon je bil tok poln, da so ga enostavno zaprl. Zuni je ostala ogromna množica, polna razočaranih obrazov. tut midve sma poskušale pridit not brez uspeha in na koncu sma obupale. hodle sma okol in pršle na skrajno zgornjo točko. tam sma zagledale Johanes-a, s katerim sm js bla skupi na jezikovnem tečaju. On je mel zraven še enga nemškega kolega, ki je ravno tu na obisku. Začel smo čvekat, vsi precej razočarani. Nekak smo se sprijaznal s tem, da dejansko ne mormo naredit nič. Slišal se je vpitje ljudi not v štadijonu, slišal smo lahko predstavitve igralcev in to je blo vse. Ura je bla nekej okol 9 in blo je še čist svetlo. Ugotovil smo, da sedimo ob mestu, od koder bodo spuščal ognjemet in kr na enkrat se je začel. Praktično sred belga dne so v luft spustil ene 20 min dolgi ognjemet. blo je prou neverjetno neumno. Zakaj bi kdo hotu naredit to... seveda smo mel odgovor - Shakira, Pique-jevea punca je mela včeri zvečer koncert in igralci so baje rekl, da grejo tja. Povedano po pravici, sem bla precej razočarana. Nisem pršla na štadijon in prej kot v eni uri se je napovedana orjaška fešta končala. Ves folk je začel odhajat, mi pa smo pršl na idejo, da bi se pretihotapl v štadijon. Ne morem vam povedat, kako srečo smo mel. Najprej smo našl vrata v ograji, kjer v tistem trenutku ni blo nobenga varnostnika. Potem smo mogl pridit še čez dejanska vrata od štadijona. Smo poskusl, pa nismo niti dobr stopl čez vrata, ko so nas vrgl vn, s pojasnilom, da se štadijon prazni in da ne spuščajo več not. Rekl smo si, da prej al slej bomo našl ena vrata, kjer nam bo uspelo. Ne vem zakaj, ampak v teh stvareh sm js dobra. Jo je reku, da sm najboljši sneaker :D Pršla sem do enih vrat in ubrala najboljšo možno taktiko. Poiskala sem enga starejšga varnostnika, naredla moje sad puppy eys in v polomljeni španščini vprašala, če lahko grem naredit samo eno sliko. da sem hotla pridit not in mi ni uspel, pa bi rada mela sam eno sliko. najprej je reku ne, pol me je pogledu in na koncu je pokimu :))) v naslednjem trenutku sem rekla, isto vela za 3 moje kolege, jih potegnala not in že nas ni blo več. bogi stric sploh ni meu šans :))) mi pa smo se kr na enkrat znašl sred štadijona. Not je blo še kr precej ljudi. Vzel smo si čas, naredl miljon slik (ki jih spet ni) in užival. Težko je razložit kak se počutiš v takem trenutku. Nismo mogl videt nogometašev, nismo mogl bit not ob uradnem praznovanju, ampak vseen smo bli not. Zelenica je bla polna pisanih konfetov, tam je stal oder, na zaslonu je pisal prvaki in sonček se je ravno začel spuščat. Tist trenutek je bil popoln :) ampak mal po tistem je pršu varnostnik in nas vrgu ven :DD ahhh ja
Ker je bla ura še dost zgodna, smo rekli, da gremo še neki spit. Bla sem v družbi treh nemcev, ki so se v enem trenutku odločl, da lahko vsi govorimo nemško. moja nemščina je katastrofalna in seveda se nismo strinjal, ampak celotn pogovor je bil ena taka zabavna mešanica. Ker je bla nedelja, je blo precej stvari zaprtih. Na koncu smo našl en bar, z mizami vzuni in 10 let starim kitajškom, ki jih je pucal. temu bi se rekl izkoriščanje otroške delovne sile. ne vem zakaj, sam blo je prou smešno. 
on nemški kolega se spozna na slikanje, baje se že skor profesionalno ukavarja s tem in ves čas je delal slike (z Nicolinim fotoaparatom, ki jih seveda zdej ni). blo je res luštno, dost smo se presmejali dost smo čvekali in kar se je na začetku zdel kot slab večer, se je končal prou dober. 
domov sem pršla res dobre volje... potem pa sem se zjutri zbudila in je nekak vse skupi padl dol. neumn izpit in neumn tat. kot sm rekla, spomina na včeri nam ne more vzet noben, ampak kul bi blo, če bi mel vse tiste slike, če boga Nicola ne bi ostala brez vsega. spomnem se, da sem še prou razmišlala, da tokrat pa men ni treba tolk slikat, ker bom itak dobla njene slike. and now they are gone :SS 
in potem je tu še izpit, ki ga morm it ponovno pisat. zdej sicer vem, kaj lahko pričakujem - nepričakovano :) ampak res sm upala, da bom konc...