El Raval

Hola!

Po vsem tem učenju sem se odločla, da je danes nov dan za raziskovanje Barcelone. Čas se mi počasi izteka, moj seznam pa je še kr dolg. Brez nekega pravega cilja sem se spravla v mesto. Dan je bil res lep in sm si misla, se bom en mal sprehodla po luftu, ki mi ga je v zadnjem obdobju mankal. 

Na metroju sem se odločla, da je čas, da grem do Rambla del Raval. Tam sem bla do zdej samo enkrat in sicer tist dan, ko smo šle s puncami na pjačo predn smo šle zvečer ven, ko me je napadu on tip. Ne namenoma, ampak v tist del mesta nisem šla nikol. Nima ravno nekih ful znamenitosti, poleg tega pa je Raval rahlo sumljivo območje. V preteklosti je bil to del, kjer so se zadrževale prostitutke, blo je precej bordelov in kabaretov, barov in tavern, danes pa se tam nahaja kr neki nočnih klubov in je nočno življenje na višku. 

Tu je v enem obdobju živel med drugim tudi picaso Picasso. 

V obdobju priseljevanja je Raval precej spremenil svojo podobo, danes pa je 50% populacije pakistancev, južno-američanov in filipincev. In to se pozna na vsakem koraku. Na ulicah je ogromno moških temnejše polti, vsi govorijo men totalno nerazumljiv jezik in občutek maš, da si v eni drugi kulturi ne španski.

Js sm šla najprej do La Ramble. Pred časom, ko sta ble tu Sara in Janja smo šle mimo ene hiše, za ktero nisem vedla, da je Gaudi-jeva, pa sem se že dlje časa spravljala jo it pogledat. Pa še na poti do Ramble del Raval je bila. 

Ko sem prišla tja, sem ugotovila, da so končali s prenovitvenimi deli in da je ponovno odprta za javnost. Zagrabla sem priložnost, kupla študentsko vstopnico in se spravla not. Palau Guell je bila zgrajena okoli 1880 in je ena izmed prvih večjih del Gaudija. Kot pove že ime, je bila zgrajena za družino Guell, ki je bila edn izmed večijih Gaudijevih podpornikov. 

Hiša od zuni ne zgleda neki posebnega, razn stolpičastih, pisanih dimnikov se ne vidi, da je t delo Gaudija. Ko pa prideš notr, se vse spremeni. Polno je lokov in obokov, polno je vitražev, polno je barv in vzorcev, hiša združuje Arabski, Modernistični in Art Nouveau stil in če vsej mal poznaš Gaudijeva dela, ga vidiš v vsakem vogalu. Restavracija jim je super dober uspela in za vstopnino 10€ res dobiš veliko. 

Pot se začne pri glavnem stopnišču, pogledaš si lahko tudi kletne prostore, kjer so bili včasih hlevi. V srednjem nadstropju se nahajala osrednji salon, nekakšna dnevna soba, s kupolastim stropom, kjer so imeli včasih celo maše, not pa se nahajajo tut ogromno orgle. prostor je obdelan z lesom, ki je na nekaterih delih pozlačen in čeprou je baje velik ''le'' 80m2 deluje precej večje. obdajajo ga še druge sobe, namenjene risanju, branju, komponiranju... Družina Gaudi je namreč vse svoje otroke spodbujala, da se udejstvujejo na različnih področjih umetnosti. 

v naslednjem nadstropju se nahajajo spalnice - za gospo in gospoda (jp, mela sta ločeni spalnici, ki sta bile sicer povezani), pa za otroke, ki jih je blo 5 al 6. Obstaja celo povezava s hišo na Rambli, kjer je živel dedek.

Na vrhu je še obokano podstrešje, ki ga zaključuje ''tipično gaudijevska'' streha. ni ravne površine, vse valuje, poleg tega pa so vsi dimniki transformirani v barvne stolpiče, ki delujejo, kot da jih bo vsak čas en pojedu :)))

Čeprou prvotno (zarad restavracije) nisem imela namena od znotri pogledat te zgradbe, pa me je obisk res pozitivno presenetu. Gre za eno izmed Gaudijevih ne toliko poznanih del, ki pa vsebuje vse njegove tipične elemente in je res vredno ogleda. /me like it

že na strehi hiše sem slišala en hrup in ko sem šla ven, sem se vrnala na Ramblo. po njej se je vila kolona protestnikov, ki so vsklikali: ''Ne nas gledat, pridruži se!'' kljub temu, da jih razumem, pa ne čutim, da je to moj boj. trudijo se, da bi naredili revolucijo po celi Evropi in res upam, da bodo dosegli boljši jutri za vse, kar je tisto, kar si želijo. Ampak js s tem, da bom dneve in dneve sedela na Plazi Catalunya ne bom naredla nič, prej nasprotno, ne bi izkoristla tisto mal časa, ki mi ga tu še ostane. 

in zato sem se obrnala v drugo smer in šla v center Ravala. Pogledala sem si en park in cerkvico in se počutla precej nesproščeno, ko sem hodla po ulicah. ne vem a zato, ker sem precej bolj svetla, al zato ker sem mela na seb dekolte, ampak tipi so žvižgal in me ogovarjal in prou ni mi blo všeč. Končno sem pršla do Rambla del Raval, kjer pa ni blo nič drugače. še vedno se nisem znebila občutka, da sem v eni drugi kulturi, pa sem bila samo dobrih 200m stran od Ramble. Precej hitro sem se napotila nazaj v tisti smeri.

Zadnja postanka na mojem raziskovanju je bila Antic Hospital de la Santa Creu. To je bolnišnica iz 15. stoletja, ki so jo zaprli leta 1930 in je danes preurejena v Biblioteca de Catalunya. V njej imajo čez 3 milijone dokumentov, ki pričajo o zgodovini Katalonije. Poleg tega pa je to tudi mesto, kjer je Gaudi po nesreči s tramvajem, leta 1926 umrl. Js sm si lahko ogledala le park in delček knjižnice, saj so ostali prostori za javnost načeloma zaprti. V celotni zgradbi je eno tako sproščujoče vzdušje in blo mi je res všeč.

nedaleč stran je food market, kamor sem šla po osvežitev. po tistem sem rekla, da grem pogledat še na Plaza Cataluya. nisem vedla, da so imel danes ob 7 zvečer dogovorjeno novo srečanje. js sem bla tam kake pol ure prej, ampak ljudi se je kr trl. Šla sem še na vrh El Corte Engles, da sem dobila mal boljši občutek za razsežnost protestov. Danes so imeli vsi rožice. V znak podpore sem tudi js vzela eno. pomena sicer ne vem, vrjetno je kej v stilu mirnega protesta, kar ves čas poudarjajo.baje bo vse skupi trajaloše pozno v noč.

in tut moja noč bo danes bolj pozna. To je zadnji vikend ko je tu Nicola in zmenle sma se da gremana Moon Party - zabavo na plaži. tak da moram počas šibat.

se kmal spet beremo, 

besitos***