hei
zadnje čase nimam volje pisat.. ne da nebi mela kej za pisat, ker se dogaja ogromno, ampak sem prezaposljena, preutrujena in nekak čudne volje. vse je super, samo bližajo se izpiti in sem živčna. poleg tega je treba oddat eno goro stvari. in potem je tu še dejstvo, da grem domov. mam trenutke, ko bi popokala stvari in bla doma zdej, pa še to bi blo prepozn. in mam trenutke, ko me to, da bom tu samo še kak mesec nervira, ker se mi zdi, da je premal časa za vse, kar hočem naredit. težko si je predstavljat, da bom kmal zaputila Barcelono, ki mi je v tem kratkem času postala drugi dom. vem, da me marsikdo ne razume... težko je razumet neki takega, samo na nek čudn način se počutim del vsega tu :) prevzela sem jezik, prevzela sem določene fraze, prevzela sem kretnje, ki jih imajo ob določeni stvari... na trenutke se mi zdi, da sem svoj včasih precej vročekvrn temperament spravla še na višjo raven :))) prevzela sem ljubezn do Barce (govorim o fuzbal klubu), ker ne moreš ostat ravnodušen, ko vsi okol tebe norijo. navadla sem se celo na tanke zrezke in francoske štručke namesto kruha... in ko bom šla domov, bom vse to pogrešala... pa ne samo stvari, tut osebe tu.. ampak tut do tega še pridem :)
bom šla lepo po vrsti.... ker se že dolg nisem javla, bom najprej razložla kaj vse sem počela ta teden. ker nej bi mel v torek predstavitev za omvop, smo se v ponedeljek dobil s skupino, da smo popravl še zadnje stvari. prvič po prepiru je zraven pršla še Imma, da smo govoril tut o problemu, ki je nastal. Kar se nje tiče, ni naredla nič narobe, v tistem tednu, ko se je praznovala Santa semana je šla drugam in v tem ne vidi nič spornega, pa čeprou smo praktično vse nardl ravno v tistem tednu. Cel pogovor je bil nekak na meji med prepirom, ampak na koncu smo pršl do tega, da če hoče pač nej predstavlja z nami pa bomo vidl kok in kej.
potem pa smo dobil mail, da v torek ne bomo mel predstavitve, ker profesor ne more in da je vse skupi prestavljeno na petek.
šla sem domov, kjer so me poklical domači. botrca je mela rojstni dan in je bla pri njej cela familija. mal smo čvekal, mal so jedl torto... zvečer sem pol še dolg časa čvekala s Saro. kmal bo diplomirala in sem ful vesela in ponosna :)) žal mi je edino, da ne bom mogla pridit na njen zagovor... ampak bo itak super :)))
mi je pa v ponedeljek popoldan ostal še čas, da sem se pripravljala za test, ki nej bi ga mela v torek, pri predmetu Control i garantia de qualidad. ampak, ko sem v torek pršla na faks, smo dobil obvestilo, da profesor ne more pridit. kaj točno to pomeni za nas, nimam pojma... a bo test prestavljen, al ga sploh ne bo... kdo bi vedu; najbrš še sam profesor ne... tipo je pač rahlo trčen, posrečen in simpatičen, ampak trčen... tak kot Raztreseni profesor...
v torek dopoldan sem govorila z Danijem, ki me je povabu,d a se jima z Joanom pridružim pri ogledu zadnjega el Clasica. Ampak, ker so nam ta zadnja predavanja, smo mel skor tri ure preveč časa. s prijazno gospo, ki skrbi za učilnice ( da se odklenejo in zaklenejo za predavanja), smo se zmenli, da smo lahko notri... ubistvu nas je zaklenla not in rekla, da ko bomo šli ven, se bo za nami avtomatsko zaklenlo. in tak smo ostal sami trije v učilnici, gledal smo videje španskih komikov, govoril o filmih in se zabaval. v enem trenutku je padla obtožba, da sem samovšečna :P to se mormo še zmenit :))) dani je prnesu okrepčilo in tak smo si sred učilnice privoščli še pivo... tiste ure so minile v trenutku :)) po tem smo šli v en bar v bližini faksa. ona dva tam vedno gledata tekme... mel smo celo rezervirano mizo. vzdušje je blo dobro, Dani je bil sicer mal živčen, je namesto komentarjev na televiziji poslušal tiste na radiju... midva z Joanom sma čvekala in zraven gledala tekmo. v to, če je blo vse po reglcih in kdo si je zaslužu zmagat se ne bom spuščala. Za vse, ki vam Barcelona ne paše: buuu-huuuu... za vse, ki jo podpirate: Barcaaaaaa!!!!! :))) se vidmo 28.5 na finalu :DDD
po koncu tekme sta me fanta pospremla do doma. vmes se je zgodilo še to, da me je ustavu en precej pjan tipo, je pokleknu pred mano, mi začel lupčkat roko in pet neko pesmico. morm vprašat Joana, katera je bla :DDD je blo ornk smešno, ampak čudno :)))
sreda je bla namenjena delanju raznih stvari za faks in učenju. popoldan sem mela še zadnje predavanje hidrotehnike. in dober, da sem šla, ker je profesor razložu kako bo zgledal test in nam dal neki koristnih napotkov. prva dobra stvar pri tem predavanju :) sej ne da je blo slabo, ampak precej dolgočasno...
v četrtek sem bla spet zmenjena z Joanom in Danijem. spet smo v knjižnici rezerviral sobo s super razgledom in bolj al manj cel dopoldan delal stvari za različne predmete. Z Joanom morama še dokončat projekt za Gestio i projects urbanistics. gre nama res dober, oddat morama do konca maja, ampak mama praktično samo še za napisat poročilo. vse ostalo nama je uspel naredit včeri.
kot ponavadi smo šli še na kosilo v bar na placi informatikov. tam je Dani reku neki, kar me je čist šokiral. vprašu me je, če ju bom pogrešala ko se vrnem domov. do zdej o tem nisem neki velik razmišljala. ampak ko me je to vprašu, mi je začel it kr na jok. kok ju nej ne bi pogrešala. sta dva zlata fanta, brez kterih bi mi blo tu dolgčas in bi bla dostkrat zgubljena. pomagala sta mi pri tolkih stvareh, me tolkrat nasmejala in me hkrati naučila tolk novega... upam samo, da se bomo držal našega pakta... že pred časom smo se namreč zmenl, da se enkrat na leto dobimo... eno leto tu in eno leto v Sloveniji. in ju bom držala za besedo, dolžna sta mi obisk :)) sploh ker morama z Joanom raziskat čudn mini gozd v obliki puščice na obrobju Ljubljane... ker kot pravi on, tam je ziher neki sumljivega :DDD
včeri zvečer sem mela potem še zadnje predavanje Metodos numerisc... oddat smo mogli eno nalogo in hkrati smo dobil par informacij glede izpita. precej koristno
ampak po tem sem zvečer pršla domov in sem samo še padla v postlo. taki dnevi so res naporni... ko delaš cel dan, pa še predavanja maš...
in tut današnji ni bil nič drugačen. že zjutri sem šla na faks, da sem se dobila z mojo skupino za omvop. danes popoldan smo mel zagovor in smo mogl pregledat še določene stvari. in dober, da smo jih. našl smo namreč eno precej bedno napako, ki ni bla tolk naša kot programska. nismo namreč vedl, da nemun program ne zna avtomatsko delat povezav med procesi in podprocesi in da je zarad tega narobe izrisal graf. kljub temu, da je bil rok za oddajo včeri, smo se odločli, da bomo popravli. zapravl smo eno goro denarja... za 3 neumne sprintane liste smo plačal 18€, ampak zdej je vredi in smo bli vsi precej zadovoljni. šli smo še čez vprašanja, ki jih je postavlju drugim skupinam na zagovoru in v enem trenutku sem se počutla precej pripravljeno.
šli smo še skupi na kosilo, na zadnje skupno omvop kosilo :))) od printanja nam je ostala ena gumica, s ktero smo mel spete liste. js sm se začela špilat in sem naredla ono čudno zadevo, ki se jo ponavadi igramo na smučiščih z gumicami za karte. in kdo bi si mislu, to čudno igrco poznaju tut tu v Španiji :))) prou ornk smo se nasmejal. nekak smo začel čvekat še o drugih stvareh za otroke in pršl do risank :D lol
ampak po kosilu me je začel stiskat v želodcu... kaj pa če ne bom znala, kaj pa če bom znala, pa ne bom znala razložit v španščini, kaj pa če... nism vedla kaj mi bo prej vn skočl - srce al kosilo... kr redk sm dihala in ponavljala stvari in kr na enkrat je bil čas, da smo šli gor v pisarne...
vsi smo se živčno prestopal in čakal... končno nas je poklical not in predstavitev/zagovor se je začel. spraševal je dokaj enostavne stvari, bolj al manj sem vse znala in še boljše, lahko bi jih tut razložla :))) ampak nekje na sredini je vse skupi začel it navzdol... pred časom sem pisala o prepiru z Immo, omenla pa ga tut na začetku bloga. ampak nekje sred zagovora smo ugotovil, da je profesor ful prijazen do nje, medtem ko je bil do nas precej oster. parkrat sem se vmes oglasla,d a sem komentirala kako stvar, ki jo je kdo reku, ampak za vprašanja sem pršla na vrsto zadnja. vprašal me je stvari, na ktere nisem bla ravno pripravljena, ampak sem kljub vsemu vedla za kaj se gre in mislim, da sem odgovorila precej dober. zdel se mi je, da je vs eskupi šlo precej hitr čez, ampak v resnici smo bli notr 40 min. na koncu nam je reku, da je projekt dober in da se vidmo na izpitu. reku je, nej se fajn pripravmo, ker bo izpit težek :SS mah ja
ampak ko smo pršl vn, je bla Neus skor v souzah. ona je bla tista, na ktero se je profesor še najbolj spravu.ne da bi ji šlo slabo, ampak je bla tok jezna, da je profesor Immo obravnaval boljše kot vse ostale, čeprou si tega res ni zaslužla. Komi da smo jo pomiril. Imma je medtem stisnala rep med noge in se nam hotla izognat. cela skupina se je spravla v bar na plazi camins in potem smo jo poklical. ni se nam namreč zdel fer, kako so se stvari odvijale in kot že skos od prepira naprej smo hotl videt, kej je rekla profesorju. pa je vsa užaljena pršla in nam pokazala mail.
mail je bil res grd. v njem se je prikazala kot bogo dete, ki je skos delalo, ampak smo bli mi nesramni, je nismo vzel kot del skupine in smo si zmišljeval kdaj se bomo dobil, da ona ni mogla pridit zraven. da je bla ona prpravljena delat, pa mi nismo hotl in da smo stvari dokončal v Santi senami, ko nje ni blo. mail je bil tak, da je celo skupino potisno v drek in po tem ko smo ga prebral, smo bli ornk šokirani. js stvari do takrat nisem jemala osebno, ampak zdej jih. ostali pa še tolk bolj. spet se je začel prepir, tokrat kr sred jedilnice. drl so se vsepovprek, da so nas ljudje prou čudno gledal. Imma je rekla, da se počuti užaljeno, da misli, da je delala in da si ne zasluži tega od nas. ampak mi si nismo zaslužl tega od nje. Neus je bla vs čas nakoncu z živci in Alberto, ki je ponavadi precej mirn, je ornk grdo gledal. kr ni mogu vrjet, da je šla naredit kej takega. Juanjo, ki ma itak temparament je skor znoru, ampak je vseeno miril Neus. Omar je tokrat nastopu precej bolj ostro kot ponavadi. Vsem se je vidl, da jih je njen mail čist šokiral in prizadel. Kaj je blo v prvem semestru ne vem, ampak vsi pravjo, da je delala še manj, pa na koncu pršla isto dobro čez kot vsi ostali. in da si po tem še drzne napisat tak mail... še men je dvignal pritisk, pa mi je načeloma precej vseeno kaj je oz ni blo. Imma je po tem užaljeno odvihrala, mi pa smo ostal tam še dve uri in se pogovarjal kaj naredit. razmišljal smo, če bi blo dober govorit s profesorjem in mu razložit še našo stran. ker iz zagovora se je jasno vidl, da misli, da smo bli mi tisti ta zlobni in da si ona boga revca ni zaslužla vsega tega. ampak po drugi strani pa kaj pa profesorja briga kaj se dogaja v skupini in bi s tem, če bi šli govorit z njim, naredl več škode kot koristi. na koncu nismo šli, so pa vsi ornk jezni in razočarani. po moje sam čakajo na ocene in če bo ona dobila več kot ostali, bo poknal še enkrat... ahhh ja
kljub temu, da je sam zagovor šou precej dober in da je profesor reku, da je stvar dober narjena, smo bli vsi slabe volje. js sm pršla domov sitna in zmatrana. dve uri sm se premetavala po postli, na koncu pa sem se odločla, da napišem tale blog, spravim vse iz sebe in mogoče bom potem lažje zaspala... bomo vidl
Ni komentarjev:
Objavite komentar