25...25! 25? 25!?!?

Barcelona je eno izmed mojih najljubših mest... in kadar lahko to delim s tistimi, ki jim mam rada, še tolk boljše. zadnji dnevi so bli super. več bi si kr težko želela :)

mela sma precej sreče z vremenom. čeprou domačini pravijo, da tu sploh ne dežuje, se men zdi, da dežuje kr naprej. sploh zadnjih 14 dni. se pa očitno stvari normalizirajo, ker trenutno je prou nenormalno vroče. v nedeljoje blo sicer oblačno, v ponedeljek pa je blo že lepše. ker Jure ni ravno navdušen nad ogledovanjem in šetanje po mestu raje zamenja za plažo, sem temu priredila tut najin plan. ker sma bla na plaži že v Barceloni in potem še v Sitgesu, sem se odločla, da boma kot večina domačinov, šla poležavat v mestni park. nisem vedla, da je bil tut v ponedeljek praznik in je blo zato kr precej ljudi. je blo pa vseeno luštno.

najprej sma šla do Arc de triumf, se sprehodla po kvazi promenadi in vstopla v park. tam sma se najprej dala na eno klopco, da je Jure v miru spucal objektive, potem sma si pogledala še fontano, pri kateri je sodeloval Gaudi. mal sma zgublala živce pri mamutu, ker so starši mislal, da ni pomembno stat v vrsti in počakat na slikanje, ampak se lahko prerivaš po mili volji :D potem sma se končno vrgla na travco in delala nič. še vete ne, kok je to utrujajoče :)))

kmal sta se pojavla dva problema. mogla sma lulat + bla sma lačna. sem precej razočarana nad javnimi wc-ji. nikjer jih ni. ne na metro postajah, ne v parkih, nikjer. sej razumem, da bi bli kmal precej svinski, ampak kam lahko gre človek v tak velikem mestu lulat. presenetl me je tut to, ker sma par dni prej šla na sladoled v eno slaščičarno, pa so mi rekli, da tut nimajo stranišč. a ni to pri nas z zakonom obvezno? če pa hočeš it v kak kafič, so pa le ti na voljo samo strankam :S
na koncu sma šla na eno kavico, da sma lahko šla lulat, potem pa se sprehodla do Ramble in restavracije s testeninami. že precej časa nisem bla tam in prou presenetl me je, ko se me je kelnarca spomnala. mi je rekla, če tokrat nisem z družino (na zadnje sm bla tam s starši in starimi starši :D)

dan je bil lep, časa sma mela še tut precej in tak sma šla še do Parka Guell. js sm se tam zagnala v en kič nakit in Jure mi je kupu en prstan. glede na to, da me je že drugič v tednu začel zaslišvat, kaj mi je všeč, sem postajala rahlo sumičava, ampak zarad trenutne situacije nisem nič pričakovala

sprehodla sma se okol, delala miljon slik, uživala na sončku, posral me je ptič... to bi bil kratek povzetek :) blo je luštno

zvečer sma pršla domov ornk zmatrana in se počas spravla pakirat. Jure je reku, da tega nebi rad delal na moj rojstni dan, sploh ker sem mogla spakirat tut js, da mi bo domov spravil en kup stvari.

trenutna situacija z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki mi ni prou nič všeč. sploh ryanair ful komplicira glede dimenzij kovčkov in teže. doplačala sma 15kg, vage pa nisem mela. pokupčkala sem stvari in poskušala primerjat težo 5litrov vode s posameznimi kupčki, pa nekak moja improvizoriš vaga ni delovala kot sem hotla. potem se mi je podrla še omara in mi skor padla na glavo. vse skupi me je tok razjezil, da sem začela jokat. zadnje čase se počutim nekak staro. nevem zakaj, ampak to, da mam 25 let, me je spravl v neko čudno stanje. ne morem rečt, da se bo karkoli spremenil. četrt stoletja tut ni neka ful prelomnica. ampak počas se mi tale izmenjava bliža h koncu, rahlo sem že utrujena in en mal naveličana vsega, doma me čaka še neki izpitov, spravit se bo treba tut k diplomi, nekje dobit prakso... v glavi mam poun stvari... vse skupi, sploh pa porušena omara, me je spravl v točenje solz. ni bil to histeričn jok, solze so tekle same od sebe in kr niso in niso se hotle ustavit :S še sama ne vem točno zakaj

Jure me je tolažu in poskušu spravit v boljšo volo. v nekem takem čudnem razpoloženju sem ostala ceu večer in tut ko sma šla spat ni blo nič boljše. Vprašal me je, če me spravi v boljšo voljo in mi da darilo, pa nisem hotla. Kr ne morem vrjet kak neučakan je bil. Bi rekla skor bolj kot js. :))) prou kjut

Prvo voščilo sem dobila že mal čez polnoč, seveda od Jureta :) Naslednjega pa precej zgodi zjutri. neki čez 6 so me klical mamca, ati in mali in mi zapel vse najboljše. bli so tok kjut in blo mi je kr hudo, da nisem z njimi. bomo naredl ornk fešto, ko pridem domov, a ne?

ko sma se ustala, je bil končno čas, da dobim darilo. Moram rečt, da me je res presenetu. Dobla sem verižico s srčkom od Swarovskega. Če nebi mela ušes, bi mi vrjetno šel nasmešek okol in okol. Kot sem rekla, sem prejšn dan začela mal sumit, ampak res si nisem misla. Vse njegove skrbi so ble odveč, ful mi je všeč in še zdle sm kot mejhn bejbi, ki je dobil šajni igračo. <3

za čez dan nisma delala posebi planov. Ker je bil prej vikend, v ponedeljek pa praznik, sma šla mal po nakupih, potem pa v mesto, čez Ramblo, na kavico in potem na sprehod po Montjuicku. cel dan sma se šetala, uživala na sončku, uživala v Barceloni. 

Zvečer sma šla na večerjo. kot vedno, ko gre za posebne priložnosti, sma šla v Las quinze nits. restavracija mi je res luštna, ma svoj čar, hrana je dobra, cene pa glede na to kje si, res sprejemljive. Naročila sma paello, začela pa sma s šampancem od tu imenovanim cava. končala sma s cremo Catalana. po tem sma se sprehodla še po Rambli, sijala je (skor) polna luna in Jure mi je podaril še vrnico. težko je opisat, ampak vse je blo tak kot mora bit. v tistem trenutku sem bla vesela, da sem stara 25, da sem praznovala v Barceloni, da sem tam z Juretom, da bom kmal doma pri moji družini. kaj več bi si sploh še lahko želela? 

ko sem pršla domov, sem poklicala še mamco in atija in še mal čvekala z njima. res se veselim, da grem kmal domov. po pol leta od doma, že komi čakam :) sam še mal, čist mal....