blog št. 72

Hola!

v zadnjem času ne pišem ravno velik, ker se tut dogaja ne velik. misla sem, da bom zadnje dneve izkoristla za različne oglede, pa se mi, povedano po pravici, enostavno ni dalo. Kr težko je vrjet, ampak sem rahlo naveličana vsega in komi čakam, da pridem domov. Delno je krivo to, da je večino Erazmovcev že šlo domov, da Joan in Dani kot nora pišeta diplomo in da so moje cimre sredi pakiranja in seljenja v novo stanovanje. Po tem, ko je šou Jure domov, se počutim sama in nimam ravno volje skakat okol. Potem pa je tu še vročina. Sicer ni več kot 27, 28 stopinj, ampak ubija. Ne vem a je za to kriva vlaga v zraku, al karkoli že, ampak če sem na soncu, se počutim kot kos mesa na žaru :)

zadnje dni tut spim ne najboljše. soseda se še vedno prepirata, zarad vsake malenkosti. Sosedovima papigama očitno paše nočni hlad (cca 22 stopinj) in se takrat prebudita in začneta čivkat. edn izmed sosedov si je nabavu nov klavir in pogosto vadi v večernih urah. očitno pa se je tut priselil en stric, ki nenormalno smrči. potem pa je še toplo (kdo pa lahko spi pri 20+ stopinjah?). nagaja mi še postla in na trenutke se zdi, kot da so se proti men zarotil čist vsi mogoči faktorji, ki mi preprečujejo spanje.

stanovanje je poleg tega v razsulu. že zadnji tedn so spakirane kuhle, danes je zmankal še večino krožnikov. knjige, ki jih je blo polno, so zdej zložene po škatlah, ki napolnjujejo predsobo. slike so pobrane iz sten in počasi se spravljata pleskat. lastnik namreč ne bo vrnu varščine, če stene ne bodo v belih oz nevtralnih barvah. norišnica :)

se pa v zadnjem času precej dobro zastopim z obema španskima cimrama. italjanke praktično ni tu in zdi se, da je zarad tega dost bolj mirno. pospravljamo kolker se nam da, posoda je dostkrat nepomita, ampak ni tistega živčnega občutka, kot da bo vsak čas poknalo. sploh v zadnjih dveh dneh smo precej čvekale. med pakiranjem sta mi povedle marskej o stvareh, ki jih mata, od kje sta jih dobile in kdo jima jih je poklonu. na ta način sem zvedla velik več o njima, kot v vseh preteklih mesecih in blo je prou luštno. Kdo bi si mislu, da je Ester taka zbiratlca. zbira školke in stare kovance. upam, da mi bo uspelo dobit kak star slovenski kovanc, ker ji ti v njeni zbirki še manjkajo. mi je pa poklonla stare španske pese, še iz obdobja Franca. pravi, da so redki, ampak trenutno neke prave vrednosti še nimajo. mi je res velik pomenl, da mi je dala dva kovanca :)

kaj še lahko povem? hmmm... no uredila sm si potrebne papirje glede faksa in končno vem, da sem naredla vse izpite. z nekaterimi rezultati sem res zadovoljna, z drugimi ne tolk, ampak v končni fazi je bolj pomembna sama izkušnja in pa to, da je vse opravljen, kot pa sama ocena :)

dogovorjeni so že tut prvi obiski v Sloveniji. Dani in Joan prideta 12. julija. Letalske karte že mata kupljene, zdej je treba samo še poskrbet za ostale podrobnosti. kr ne morem vrjet, da bota tok hit pršla. ampak očitno sem jima povedla tolk lepega o Sloveniji, da sta se odločla, da jo je treba videt. itak pa ju zavezuje še naš mini pakt, ki pravi, da bo vsako leto edn od nas pršu na obisk k drugemu :))

spakirala sem tut že en kovček. kr ne morem vrjet, kolk stvari se je nabral v pol leta. bo treba še kr neki pakiranja in  dodatni kufri, da bom lahko odnesla vse.

no to je bolj al manj to. zdle čakam in zapravljam čas, ker dobim še zadnje obiske. pride mamca in njeni dve sestri, ki si bodo najprej ogledale Barcelono, logično pod mojim strokovnim vodstvom, potem pa mi bodo pomagale vse spravit domov in se skupi z mano poslovile od Barcelone. Ubistvu morm čez 10 min na letališče, tak da šibam :)))