:)

Hola!

a sm res tu?  da nisem slučajno v kisli Ljubljani al pa baje vedno deževnem Londonu? ker zadnjih 10 dni tu konstantno dežuje. ni mrzlo, ampak je vlažno in nenormalno tečno. zunih nimaš kej delat, ker je vse mokro, noter nimaš kej delat, ker je zuni tok tečno... aaaaaaa

ampak na srečo mam js tu Jureta. ker nisem vedla kako bom s faksom, v juniju pa praznujem rojstni dan, so mi moji pripravli presenečenje, ki so ga skrival kr neki časa. In ko sem zvedla, kr nisem mogla čakat :)) hvala za super darilo*

v ponedeljek sem odpisala zadnji izpit, Jure pa je pršu ''šele'' v sredo. tak sem mela v torek čas in sem misla, da bom dan izkoristla za pranje, pospravlanje in oglede. že dlej časa sem se spravljala pogledat Palau de la musica Catalana in ko sem končno prišla do tja, so mi povedal, da tisti dan ni več ogledov. dan je biu kolker tolk vredi, celo dopoldne ni deževal in sem si rekla, bom šla pač pogledat kej druga. ker še nisem pršla čist zraven Torre Agbar-ja, sem šla tja. to je ena moderna stolpnica, v obliki kumare. Njegova posebnost je to, da je narejen iz različnih barvnih stekl, ki se ponoči osvetlijo in potem je ceu žareč in pisan.noter se načeloma ne sme it, sem si pa pogledala avlo v pritličju. 

in potem se je uscal. lil je kot iz škafa. kakih 10 min sem stala pod nastreškom pri stolpu, potem pa sem obupala. brez marele sem šla samo do metro postaje, slabih 100m in sem bla mokra ko miš. brrrrr 

na srečo so ble cimre tolk prijazne, da so mi vsej razobešene cote spravle na varno :)

sreda pa jebil dan d. seveda sem rekla, da bom šla na letališče po Jureta, ampak je njemu uspel pridit pol ure prej, kot je blo načrtovano, js sm bla pa tut rahlo pozna. namesto, da bi ga pričakala, je on pričaku mene kr na postaji za vlak :) že prej mi je v smsu povedal, da je slabe volje, ker so mu na letališču vzeli moje darilo. ker pa se nisma vidla dva mesca, je blo drugo precej nepomembno. 

zveze na daljavo so ena taka precej zakomplicirana zadeva. morem rečit, da sma tole mojo izmenjavo oba prenesla kr vredi. glede na pretekle izkušnje, me je blo precej strah. odločitev, da grem v Barcelono, sem sprejela precej časa predn sma z Juretom sploh začela in povedano po pravici, ni mel ravno velik izbire. od vsega začetka je vedu, da mene od januarja naprej pol leta ne bo. in nikol ni reku nič, podpira me 100%. vrjamem pa, da mu ni blo super fino. te izmenjave so itak znane kot eno veliko žuranje (pustmo to, da je v resnici precej drugače; žuranja ne manka, ampak je še ogromno drugih stvari), potem pa je tu še razdalja. tu ne moreš rečit, se vsedem v avto in bom za par urc pri teb. seveda sma mela skype in slišala sma se vsak dan, ampak to ni isto, kot če se lahko osebe dotakneš. 

zvečer med pripravo večerje sem študirala, da mama ubistvu srečo. minal je 6 mescev in midva sma ok, sma več kot ok. bla sem tam, sred kuhne, mala zadovolna beba, ki je skupi s svojim prpravlala večerjo. več si v tistem trenutku nisem mogla želet. sej pravjo, da je sreča v malenkostih, sliši se totalno klišejsko, pa nebi mogl bit bolj res. razveselil me je že to, da mama rada enako zmešano solato in da je stal tam zraven mene v kuhni in mariniral meso za naslednji dan. :))) pa nej še kdo reče, da sem zahtevna :PPP

v četrtek sma mela celo srečo z vremenom. ni dežval in ni blo mrzlo. ceu dan je blo oblačno, kljub temu pa dovolj prijetno, da sma ležala na plaži, se nastavljala tistim neki sončnim žarkom, ki so bodl skoz oblake in šimfala ljudi na plaži. američani so polni samih sebe in precej nadležni. ne utihnejo niti za sekundo in delajo pravo znanost iz tega, kako bi se slikal in a bi mogoče namočl svojo rit v vodo. potem je seveda poln nadležnega folka, ki ti hoče prodat 1000 različnih stvari - od hrane, mrzlega piva, cole itd, pa do tatujev in masaže. prou smejala sma se, ko je pršla policija in so jih lovil. kitajki, ki sta zmasirali že pol plaže, sta bežali in se skrivali med ljudmi. prodajalci pjače so priročno zakopal svoje hladilne posode (in to direkt pred nama) in se delal kot da ni nič... 

privoščla sma si tut kosilo - wok take away... odsvetujema ornk. sej zgleda ne slabo, ampak res res ni dober. js sm mela riž s sojino omako, rakci in bambusom, pa je blo kot da bi jedla čudno sladkan riž brez okusa. juretove pikantne testenine so ble še kr ok, samo je reku, da je bla govedna neki najslabšega, kar je kdaj jedu. fuj fuj fuj

včeri pa jespet scal. Juretu sem na poti na plažo omenla, da so zgradil nov šoping center in da ma luštn razgled, pa je včeri prou presenetljivo predlagal, da grema tja. nakupovanje ni med njegovimi priljubljenimi aktivnostmi in bil je pravi čudež, ko je meu volo hodit po trgovinah. šla sma v Desgual in najdu je eno noro dobro srajco. ne vem a je blo krivo to, al slabo vreme zuni, ampak reku je, da bi šou še mal okol po drugih trgovinah in tak sma šla še do centra v ta drug nakupovalni center. sej na koncu nisma kupla nič, je blo pa luštno enkrat za spremembo it z njim po trgovinah. :)))

zvečer mi je prpravu super večerjo - svinsko ribico, mlad pečen krompirček in solato. <3 

potem pa sma se šla tiščat v postlo. za vse pokvarjene dušice, mislim dobesedno. :P moja postla je širine 90 in vrjemte, da je prava umetnost, da se oba naspima. presenetljivo nama zadnje dni še kolker tolk uspeva. vrjetno sma oba prpravljena potrpet, ker se tolk časa nisma vidla. 

zdej bom pa js počas zbudila tole bubo zraven mene. zgleda, da bo vreme danes še kr ok. boma šla mal okol :) za naslednje 3 dni namreč skos napovedujejo dež in je treba izkoristit tist mal sončka :) 

ps: na slikah, kjer je eno sadje, je čudno sploščena breskev. dejansko prodajajo take čudne zadeve in dokler nisma probala, nisma vedla, da je bresku. na sliki zgleda dost bolj breskvasto, kot pa je v resnici. in pač sma mogla to poslikat :D