nedelja, 3. april 2011

muzeji + pillow fight

Hola!!


včeri dopoldan mi je pisala Nicola, če bi šla z njo na plažo. zmenle sma se, da se dobima kr tam, potem pa se proti večeru odpravma proti Museu d'historia de Barcelona. 
kr nism mogla vrjet, ko sem na  poti na plažo naredla osnovno turistično napako. kot da me 3 mesci življenja tuki niso naučil nič. ker je blo tok toplo sem pomisla, da bi blo luštno, če bi na plažo prnesla hladno sangrijo. ko sm stopla iz metroja, sem šla v prvo trgovino, najbolj oblegano s turisti, seveda posledično z nabitimi cenami. vzela sm sangrijo, za ktero se ponavad plača evro, evro pa pol. tip je reku 3,5€ in sm si misla vredi, bom pač preplačala. iz denarnce sm vzela koance, 2€ in dvakrat po 1€ in jih dala tipu. me je pogledal in reku, da sm mu dala 3€ in 5 centov, v rokije držal tistih 5 centov. sm se opravičla, da sm misla, da sem dala 1€ in mu dala še 1€. in ko sm šla iz trgovine, sem se zavedla, da v denarnici sploh nism mela 5 centov in da sm mu 100% že prej dala 4€ in da me je milo rečeno tipo grdo nategnu. najraje bi šla nazaj in mu povedala ta svoje, ampak krivda je bla čist moja. padla sm na finto, kot najbolj neizkušen turist. ampak nikol več
z izjemo tega je blo luštno. vreme je blo res super, sijal je tak prijetn sonček in ravno prou je pihal, da ni blo prevroče. Nicola, ki je na plažo pršla pred mano, je bla zvečer ko kuhan rak :) ampak kljub temu je pasal.
ker se je začel lepo vreme, pa tut turistov je zdej precej več, kot ko sm pršla sem, je bla plaža že kr ornk polna. spravle sma se na en del, ležale na pesku in čvekale. z njo je res prijetno čvekat. čeprou, al pa ravno zarad tega ker je tolk mlajša (več kot 4 leta), mama vedno zanimive debate. ponavadi mama precej drugačne poglede. js bom letus stara 25 in če sm si par let nazaj še težko predstavljala, da se bo študij enkrat končal, da bom začela hodit v službo in da bo mogoče treba razmišljat tut o familiji, si danes prou želim čimprej končat s faksom. petke zvečer raje preživljam doma, kot v kakem nabitem klubu, polnem pjanih ljudi in glasne glasbe. z nicolo se pogost zajabavama, ti k si stara, al pa ti k si še mlada :))) ampak z njo je vedno luštno bit
sonce je začel počas it dol, veter se je ojačal in odločle sma se, da je čas, da grema do muzeja. vzela sma bus in šle tja. in čeprou sem preverla v knjigi in na internetu, so baje spremenil dneve, ko majo brezplačni ogled muzeja. ugotovile sma, da je po novem prosto v nedeljo. 
sma se kr obrnale in šle naprej. sprehodle sma se po rambli, šle na špagete, potem pa cele zmatrane domov.
ker je danes prva nedelja v mesecu, ma ogromno muzejev prost vstop. js sm se odločla, da bom to na polno izkoristla. sej ne da bi mi bil problem plačat vstopnino, samo če mi je ni treba, še tolk boljše.
šla sem na metro in  tam je bil starejši angleški par. bla sta povsem zgubljena, ampak res lušna. odločla sem se, da jima bom poagala. razložla sem jima, kje sta, jima povedala za brezplačne vstope v muzeje in mal čvekala z njima o življenju tuki. res luštno
prvi na mojem seznamu je bil Museu d'historia de Catalunya. nahaja se v bližini Barcelonete. na poti tja sem šla mimo stojnic, kjer prodajajo unikatne ročne izdelke. že dolg časa mam nagledan en prstan. pa sm si rekla, da če bom prhranla na vstopninah, lahko to namenim novemu prstanu. ampak ko sm pršla do stojnic sem ugotovila, da v denarnici nimam dovolj :S kot da mi nebi blo usojeno :D
počasi sem se sprehodla čez muzej. v njem je predstavljena zgodovina Katalunije. začneš v spodnjem nadstropju, kjer je prvi del posvečen praljudem. potem počasi napreduješ po nadstropjih in po času naprej. velik del je namenjen tudi državljanski vojni. na vrhu je še restavracija, kjer imaš pogled na celoten Port Vell.
na izhodu iz muzeja sem našla bankomat. in to je seveda pomenlo, da sem si šla kupit prstan. gospa je bla res prijazna. spomnala se je, da sem že večkrat pršla gledat prstan in da na zadnje, ko sm bla tam, ni mela črne verzije, ki sm jo js hotla. bla je res prijazna in mi dala vizitko, če bi si slučajno še kdaj zaželela kej :)
ob 3 sem bla zmenjena z Nicolo, ampak ker sem mela še precej časa, sem se odločla, da pogledam še drug muzej; tistega, v kterga prejšnji dan nisem mogla vstopit. ko sm pršla tja, me je varnostnik poskušal prepričat, da tut danes ni brezplačno :))) ne vem, kaj je mel proti men, ampak na koncu mi je le uspel vstopit. 
Museu d'historia de Barcelona je en tak luštn muzej, v kterem je predstavljena zgodovina Barcelone. velik del je posvečen Barcini - rimski barceloni. v kletnih prostorih si lahko ogledaš rimske izkopanine, dele rimskega obzidja, rimske hiše... poleg tega majo dost lončevine, fresk... 
po tem sem se počas spravla proti Museu Picasso. mela sem še ogromno časa, ampak sem misla, bom pač prej tam, pa si bom privoščla eno pjačko al pa neki. ko sm bla končno tam, pa sem zagledala vrsto. kr ni pa ni je hotl bit konec. odločla sem se, da se bom kr postavla na konec in počakala, da pride Nicola. v vrsti sem stala ene 40 min, predn sm bla pri vhodu. prou noro. slišala sem eno španko kako se je pritoževala, da so te dneve naredl ravno zarad tega, da bi spodbudil obisk domačinov, pol pa pride miljon turistov, ki vsem domačinom ubijejo voljo, da bi stal v vrsti. se mi je prou zasmilla, samo ma prou. vrsta je bla res nenormalna
sicer sem prebrala, da je v muzeju predstavljeno Picassovo delo iz zgodnejših obdobij in da je težko videt njegov prepoznavni stil, ampak sem bla res presenečena. prve slike so ble iz obdobja, ko je bil star 14 let in so precej realistične. zelo dober je bil v risanju portretov. muzej me je res presenetil, ampak v pozitivnem smislu. proti koncu je blo neki slik iz kasnejših obdobij. zanimivo mi je blo predvsem to, da je bil povsem sposoben narisat več kot dobro realistično sliko, pa se je odločil za njegovo verzijo resničnosti :)
po ogledu sma ble z Nicolo precej zmatrane. ker sma mele v planu še eno stvar, sma se odločle, da se boma prej primerno spočile. šla sma v starbucks in si privoščle frapucchino. moj je bil čokoladni, seveda brez kave <3 kot je v navadi, ti tu na skodelco napišejo tvoje ime. že ene parkrat sem bla presenečena, ker španci z mojim imenom nimajo težav oz majo manj težav kot marsikater slovenc :))) 
pred neki dnevi sem zvedla, da je danes uradni pillow fight day :D kdo bi si mislu, da taka stvar obstaja. ampak ja, obstaja in tuki dejansko to izvajajo. na trgu Placa de Catalunya se je ob 6 začel boj s povštri. blazine so padale, pirje je letelo vsepovsod, ljudje so noreli :))) neki, kar lahko vidiš samo tuki in kr ne moreš vrjet, da je res :D 












Ni komentarjev:

Objavite komentar