3. februar

hola!

3. februar je že kr neki časa en tak posebn datum. razlog se skirva 20 let nazaj. no pa se za trenutek vrnmo v tist čas. ker sm bla stara komi 4,5let, se v resnici spomnem bolj malo. koledar pravi, da je bil tisti dan nedelja. zdi se mi, da sm se zbudila in mamce ni blo doma. spomnem se, da sma z atijem brskala po omari in da sem na koncu oblekla rdečo bluzo, s črnimi pikami in velikim belim napol čipkastim ovratnikom (ne vem, zakaj si vedno zapomnem take nepomembne stvari :D ). no ubistvu ni blo lih nepomembno, ker me je v tej bluzi prvič spoznal moj mali bratec. predvidevam, da sm mu že 9 mescev prej konstantno težila, ampak ej, prvi (vizualni) vtis je pa le prvi vtis :D

moj brat, Anže, aka Mali, kot ga ljubkovalno kličemo, tako danes praznuje 20. rojstni dan. Da mu želim VSE NAJBOLJŠE, vrjetno ni treba posebi poudarjat :) 

ps: mali sorry ker zamujam tvoj b-day, bom šla kupit kos torte in prižgala svečko, oblubim pa, da se ti odkupim, ko prideš na obisk :))

pa še kratko poročilo, kaj se je dogajal odkar sm se na zadnje javla. 

v torek sem se pred faksom spravla rihtat še ene stvari. rabla sem namreč poštempljane papirje za štipendijo in pa za jezikovni tečaj. pršla sm do Carle, ki je rekla, da moram za jezikovni tečaj na drug konc univerze, za štipendijo mi mora pa podpisat Xavi, ki ga takrat ni blo tam. Sem šibala po štempl za jezike, pa je bla nenormalna gužva in ko sm bla končno na vrsti, mi niso hotl dat štempla, ker nisem mela zraven matrikule (registracije). komi, da sm jih prepričala, da so šli iskat po nekih bazah, da so ugotovili, da sem res študentka na UPC-ju in da mi zato lahko priznajo popust za jezikovni tečaj. ko sm končno pršla do jezikovne šole, pa so mi povedal, da še ni sigurno, da se bo tečaj začel naslednji tedn, ker je trenutno še premal prijavljenih. ma nej se grejo solit. ps: sovražim neumno birokracijo :P

po tem sm šla na gradbeniški trg, ker sm bla zmenjena z Nicolo. Bil je res lep, skor pretopel, dan. Sedel smo na sončku, čvekal in poskušal govorit v španščini. Zmotu nas je en tipo, erazmovc, ki je tu že pol leta in bo ostal še en semester. Predstavu nam je še ostale erazmuvce za eno leto - 4 francoze in enga italjana. vsi govorijo precej dobro španščino in vsi mi delujejo totalno neresno. ne narobe zastopit, sej tut js sem tuki delno zato, da se zabavam. ampak pri njih sm dobla filing, da ne počnejo nič drugega. po po leta, še vedno ne poznajo profesorjev, ne poznajo predmetov, ki jih nej bi delal... ampak so pa zabavni :))

po tem je sledilo 5 ur predavanj. prve dve sta sicer zanimivi, dokaj enostavni za razumet, ampak moram pisat kot nora (ker zapiskov baje ne bo). pri drugem predmetu smo se razdelil v skupine. punca od zadnjič - Priscilla me je vprašala, če sm še za to, da bi bile skupi v skupini. pridružu se nama je še en fant, z imenom Gerard. on dela v bolnici, zato smo (sta, ker js itak nism mela pojma :D ) se odločli, da bomo za podjetje vzel kr to bolnico. naša naloga je, da preverimo kvaliteto podjetja. grobo rečeno. profesor nam je ene 20 min razlagal, kaj moramo naredit, ampak (in tokrat ni krivo moje neznanje jezika) ga nisem razumela, nihče ga ni. vse skupi je tok ohlapno, on napol filozofira, da bi nam pa konkretno reku, kajmoramo naredit, to pa ne. sicer je med mojimi ljubšimi profesorji tu. to je tist profesor, ki govori katalonsko. pozablja, da sm v predavalnici tut js in ko me zagleda, se mi nasmeji, mi pomežikne, al pa (jp, js to čist resno) me poboža po glavi. sicer se mi je zdel precej čudno, da me čoha, kot da sem en pes, ampak v resnici poskuša bit samo prijazn. ko se spomne, mi poskuša podrobneje razložit stvari... je blo precej smešno, ko je govoru o nečem in nisem razumela, pol je pa začeu risat na tablo. šlo se je za izkopavanje luknje in bogega pešča, ki v to luknjo pade in itak, ko sm zakapirala, sm se začela smejat. potem se je začel smejat še profesor in na koncu cela učilnca, ker sm si js končno pršla gor, kaj govori :D te ure so ble res zabavne.

po predavanjih sm neki časa čvekala še z Joanom in Danijem, sta me prijazno povabla na pijačo, amapk sem odklonla, ker smo bli zmenjeni, da gremo v en jezikovni bar. ti bari delujejo po principu, da se za isto mizo najdejo ljudje, ki govorijo (vsaj) 2 različna jezika in se potem neki časa pogovarjajo v enem, neki časa pa v drugem. ubistvu je namen, da se ti od nekoga, ki mu je materin jezik npr španščina, poskušaš naučit kar največ, medtem ko on od tebe pobira drug jezik, v mojem primeru pač angleščino, ker slovensko ne želi govorit nihče.

ko sm čakala na ostale erazmuvce (ki jih potem sploh ni blo, barabe :P ), sem začela čvekat z enim špancem. pridružla se nama je še ena francozinja, Melodie in ena španka, njenga imena žal ne vem. začel smo govorit v španščini in o različnih temah. načeloma je na mizah polno listkov s temami, če pač ne najdeš nič, o čemer bi govoru, da si lahko pomagaš. mi s tem nismo mel težav. pridružla se nam je še ena angležinja - Swyn, ki se je ravn tk hotla naučit špansko. Melodie hodi že 8 let v španijo na počitnice, Swyn pa je tu preživela že pol leta na praksi, tak da sta obe govorili špansko precej bolje kot js, ki sm se odločla, da bom bolj poslušala, kot karkoli druga. po kakih 2 urah, se mi ni dal več in sm šla v stanovanje.

včeri sm lih tk mela predavanja. tu predava profesor s cvilečim glasom in včeri sm bla res hvaležna za to. ker njegove ure so tok dolgočasne, da bi brez tistga cviljenja, zaspala. hidro in komunalna smer žal ni za mene, on pa trenutno govori o vodnih črpalkah, cevnih sistemih in ventilih. zeeeh še mal, pa bom začela pogrešat slovenske profesorje, kot npr Bega :D

Po predavanjih smo bli zmenjeni z Julienovim španskim kolegom Juliom in njegovo punco. nej bi šli na večerjo, ampak smo na koncu zavil v en bar, kjer strežejo tut sendviče. Mal smo jedl, mal smo čvekal, eni so se odločl, da grejo vn, eni smo se, zmatrani od predavanj, odločl, da gremo spat :))

to je bolj al manj to :D

mali, še enkrat vse naj*

ps: a ni kjut? :D

evo še slike mojga praznovanja