papige, mački in moj novi najboljši prijatelj - kalorifer :D

Hola!

V eni izmed prvih objav sem pisala tudi o moji poti do faksa. Vodi mimo Camp Nou. Ampak poleg tega je na njej še polno drugih zanimivosti. Pot je dolga dobra 2km in se ves čas vzpenja. Za njo porabim cca 20min in do sedaj sem je že precej vajena. Vendar pa je zadnje dni tam nekaj drugačnega – papige. Prvi dan sem opazila 3 ptiče, ki so veselo čivkali. Nisem jim posvečala kakšne večj posebnosti. Naslednji dan je bit tam samo en papagaj, poimenovala sem ga Pepi. Pepi in njegovi kolegi sedijo na drevesu, uživajo v razgledu na štadijon in spuščajo papagajske zvoke. So super zabavni :D Upam, da to ni bilo le naklučje, da imajo kje v bližini stanovanje in da se bomo še srečali.

Prilagam nekaj slik zgradb, ki se najahajo na poti. Za večino ne vem točno, kaj so. Gradu podobna zadeva pa je vojašnica, kjer ima vojaška godba vaje, ki jih lahko pogosto slišimo tudi v učilnice na faksu. 

Včeri sem imela najprej predmet, kjer sem prejšnji teden spoznala Joana. Za razliko o zadnjič, se je profesor tokrat le priazal. Je srednje velik, srednje siv gospod, z velikim nosom na katerem sedijo precej moderna očala in kratko pristriženo sivkasto brado. Sicer deluje precej strogo, ampak se je med predavanji parkrat pohecal in nasmejal. Začel je v katalonščini, po moji prošnji pa nadaljeval v španščini. Edini problem je, ker je vsa literatura katalonska. Z Joanom sva se dala skupi v skupino, kaj točno boma morala naredit še ne vem, vem pa, da pri tem predmetu ne bo izpita, le predstavitev seminarske naloge, ki jo boma pripravljala naslednje mesece. Sama snov je precej zanimiva –kako urbanizirati neko območje. Mislim, da bo to edn izmed mojih najljubših predmetov.

Po predavanjih mi je Joan razložil še nekaj stvari o elektronskem referatu, kje lahko pogledam različna obvestila itd...

Sledila naj bi še ena predavanja, ki pa so podobno kot prejšnji teden, odpadla. Sem pa med čakanjem spoznala eno punco in enga tipa, s katerima sem skupi pri predmetu in smo mal počvekali. Oba sta simpatična, ona je precej netipična španka, s svetlimi lasmi s prameni, on pa je samostojni podjetnik, star 38, ki se je odločil, da bo razširil svoje znanje. Povedala sta mi, da se naslednji teden predavanja pa res začnejo :D

Odšibala sem proti stanovanju, ker sm vedla, da je pri nas doma praznovanje. Na poti sm nabavla še tortico. Poklicala sm domov (skype) in fešta je bla v polnem teku, v naši dnevni pa zbrana celotna familija. Super je blo videt vse na kupu :)) po dolgem čveku in slikanju vseh prisotnih, sem dobla kr mal domotožja.

In ko sem ravno pri domačih novicah, še dve o mucah. Juretova muca Luna je šla včeri na sterilizacijo, kjer so ugotovil, da je ubistvu že kastriran maček :D druga novica žal ni tok dobra :S Muca mojih slovenskih cimrov je iz 3 nadstropja šla raziskovat svet. Bli so pri veterinarju in baje bo vse ok. Sej res, da majo mačke 9 življen, ampak upam, da podobnih padcev iz balkona mačji zverinici ne bosta več prakticirali.

Včeri zvečer sm poleg tega dobila še dva klica – jezikovni tečaj, ki se mi nej bi začel naslednji tedn, je prestavljen na kasneje, ker je premal prijavljenih. Drugi klic pa je bil povezan s toploto v moji sobi. Najprej bi se rada zahvalila Barbari, ki je poskrbela, da mi v stanovanju ni več mrzlo. Hvala! :)

Danes dopoldan sem se tako odpravila v cca 15km oddaljen kraj Montcado po kalorifer. Začela sem na metroju, proti severnemu delu mesta. Kmalu sem presedlala na bus, ki me je po cca 20min vožnje pripeljal do centra mesta Montcado. Od tam naprej bi mogla vzet drug bus, ki pa ga nikakor nism mogla najdit. In ker tut taksija ni blo, sem se odločla, da pač nadaljujem peš. Prijazn gospod mi je razložil, da moram pridit do industrijske cone, kakšnih 5km vn iz centra. Pa sm šla. Pot je bla milo rečeno zanimiva. Ne razumem ravno zakaj majo ob štiripasovnicah pločnik, ampak ga majo in če hočeš pridit do industrijske cone, moraš it po njem. :) rečem lahko, da se je pot edfinitivno izplačala. V trenutku, ko tole pišem, mi kaloriferček prijetno pihlja. In če bi me slučajno še kljub temu zeblo, mam zraven še termofor. Jupiiiii :))) in hvala še enkrat!

Popoldan pa sem preživela na Rambli. Ampak to pa je že zgodba za drug blog ;)