4. tedni

hola!

danes minevajo 4. tedni odkar sem tu. po eni strani se mi zdi, kot da sm šele pršla, po drugi, da se tu že fuuul več časa. zgodil se je ogromno, neki dobrga, neki slabga. pogosto dobim vprašanja, če mi je žal, da sem šla sem. ni mi žal in če bi se mogla odločit še enkrat, bi se odločla isto. bi se pa vrjetno precej boljše pripravla na vse :)

s stanovanjem sem super zadovoljna. mogoče res ni tok udobno kot doma, ampak ma svoj čar. in cimre so se izkazale za super na 10 potenco. ob vsem kar se je naredl, sta mi stale ob strani in mi ful pomagle. vzdušje v stanovanju je prijetno in čeprou jih ne vidim velik, je z njima vedno lušno počvekat.

fakulteta je boljša kot sem si misla, da bo. predavanja so po večini zanimiva, dost bolj kreativna kot doma. tut jezik ni tok vlka ovira, kot sm misla da bo. probleme mi delajo strokovni izrazi, ki pa se jih počasi učim. vsi profesorji so prijazni in pripravljeni pomagat. nekateri si celo vzamejo čas in mi poskušajo stvari razložit podrobneje. kampus je pa itak zakon. ne vem zakaj tega ni pri nas. presenetl me je tut to, da si študentje veselo naročajo pivo in ga pijejo praktično na dvorišču fakultete. vse skupi je zato dost bolj sproščeno. še ena stvar, ki me je presenetla je to, da profesorje vsi tikajo: ''ej ti, do kdaj ti mormo oddat nalogo?'' :D si kr predstavljam Bega, če bi si kdo drznu kej takega :)))

spoznala sm že ogromno novih ljudi, imen vseh si niti ne trudim zapomnat...  Mia, Nicola, Roger, Julien, Lisa, Sheila, Ester, Bego, Alex, Lisa, Max, Joan, Dani, Juan, Julio, Priscilla, Gerard, Carla, Alice.... pa to so samo tisti, s kterimi mam več stika in od katerih imena dejansko vem :))) vsako novo poznanstvo ti prinese neki novega, nek nov pogled, neko novo razmišlanje... čeprou sem med starejšimi in jih je precej starih isto kot moj brat, nekak ne opazim te razlike v letih :) mogoče pri želji po žuranju, men se vsak dan ne da it vn, bit vzuni do 4 zjutri in pol naslednji dan it na predavanja. kake pjačke bol na easy, večerjice itd to je dost bolj po mojem okusu

kot sem že omenla, mi jezik ne predstavlja večjih problemov. moj govor je daleč od popolnega, oblike v katere posatvljam glagole so pogosto napačne. ampak mislim, da se je nivo znanja v tem mescu dvignu za 200%. ponavadi ko gre za jezike, sem precej sramežljiva in rabim čas, da se sprostim. ampak ne pri španščini. z domačini poskušam čim več govorit po špansko, ker se želim čimprej čimboljše naučit :)) naslednji korak bo katalonščina... potem pa če bo ostal še kej časa, še italjanščina (cimra) in nemščina (nicola) :D skor mal preveč ambiciozni plani, bi rekla :DD

kultura mi je bla že od nekdaj zanimiva in odkar sem tu, sem o špancih zvedla še več. and i like it :)) vsi so precej bolj odprti in sproščeni. pripravljeni pomagat. zgovorni. po večini zelo simpatični in temparamentni. majo en tak čar in zdi se mi, da kadar sem z njimi tut sama prevzamem del tega. navadla sm se, da se pozdravljam s poljubčki, kar se mi je od začetka zdel precej nenavadno. pri nas je poseganje v zasebni prostor in poljubčni neki dost bolj osebnega kot tu :) 

samo mesto mi je zlezl pod kožo. barcelona je ogromna. včasih se grem sprehajat po ulicah samo zato ker lahko. težko si je predstavljat, da je tu not skor tolk ljudi kot v celotni Sloveniji :)) pa da ne govorimo o arhitekturi. če vse to združim še z lepim vremenom in kul hrano, kaj več bi človek še lahko hotu :)) <3