čudna noč

Precej sem razmišljala, če nej o tem sploh pišem. Ampak ker življenje tu ni sestavljeno samo iz lepih stvar, poleg tega pa se bo mogoče kdo mel korist, sm se odločla, da boste zvedl kako je potekala ena izmed najhujših noči tuki.

V soboto popoldan smo se dobile s puncami. Mia, Nicola in js smo se sprehodle po Ravalu. Mia je našla eno nakupovalno ulico, kjer prodajajo vintage stvari. brskale smo po trgovinah in čeprou sm že na začetku vedla, da ne bom kupla nič, mi je blo ful zanimivo. Razmišljala sem, kakšno zgodovino imajo obleke, čevlji, očala in nakit ter kdo jih je nosil. Nekatere stvari so ble super kul :))

Po nakupih smo se usedle na en trgec, neki spile in čvekale. Vreme je blo res lepo, sonček, mir. Edn izmed najtoplejših dni odkar sem tu. 

Ker Nicola še ni bla na food marketu, smo se sprehodle še tja, nakuple neki sadja in se usedle na Plaza de Catalunya na mini pikniku. Jedle smo jagode, banane in liči. Trenutno je sezona svežega ličija. Ne morem rečit, da vidim kako posebno zadovoljstvo v tem sadežu. lupina je trda, ko jo predreš, je meso sluzasto in mehko, na sredini pa je kot želod velika in oblikovana koščica.

zmenle smo se, da se dobimo zvečer pri Nicoli predn gremo ven.

Okol 9 sm šla tja. Nicola živi na Santa Estacio, ima veliko moderno opremljeno sobo, s souporabo kuhinje (precej moderne) in dnevne z jedilnico. Stanovanje je v 5 nadstropju in je res simpatično.

Že prej smo se dogovorile, da bomo večerjo naredle pri njej. Kuple smo testo za pice in pač vse, kar smo rable, da se da gor. Nastale sta 2 pici, ena s suhimi salamami, gobicami, koruzo in mozzarelo, druga pa s tuno, papriko, gobicami in koruzo. Morm nas pohvalit, ker so ble pice zakon.

Prišla je še Lisa in začele smo se igrat razne igrce. Nicola in js sma ble v eni skupini, Mia in Lisa pa v drugi. Vsaka je na liste napisala 4 različne znane osebe. v paru si potem ugibal.  prvem krogu si lahko razlagal s celimi stavki. v srugem krogu si uporabil samo eno besedo, tretji krog je bil pantomima in zadnji krog kot nekakšna slika. Tvoj par je zapru oči, ti si se postavu v pozo in se nisi smel premaknit, ona pa je mogla ugotovit kdo si. Da je blo vse skupi še bolj zabavno, smo se pogovarjale v španščini. :)))

Okol 1 smo se odpravle v en klub, imenovan Sotavento. Bi rekla, da je precej tipičn klub, s plesiščem, barom in DJ-jem, ima pa eno prednost. je čisto ob obali in če greš na teraso, sediš na plaži. Blo je lušno, z izjemo parih kreteno, ki so nam težil. Srečale smo še par znanih ljudi - Alexa, pa enga mehičana... Naplesale smo se in okol pol 5 zjutri smo šle počas proti domu. Nicola živi 3 postaje stran od mene, zato sma šle skupi. 

Na rumeni liniji sma se usedle zraven enga tipa. In tu se prouzaprou vse začne. Roko je mel poleg svoje bedre in se je z njo dotikal mene. tapkal je s prsti. Misla sem, da je samo živčen in sm se mal umaknala. On je umaknil roko in jo položil na svojo nogo. Nekaj trenutkov kasneje je roko spet položil med najini nogi, vendar tokrat z dlanjo obrnjeno proti meni in me zagrabil za nogo. Umaknala sm se, ga grdo pogledala, potem pa sma se z Nicolo začele smejat. Večer je bil poln čudnih tipov in ta jebil samo še en v vrsti vseh. Menjat sma mogli linijo, iz rumene na modro in spomnem se, da sma se po poti pogovarjale, da nekateri tipi so pač čudaki. 

Čakale sma na postaji modre liniji, ampak js nism opazla nič čudnega. Modri metro je bil praktično prazen, midve pa zmatrane. Nisma velik govorile, Nicola se je poslovila, js pa sm obsedela na metroju. Pršla je še skupina rahlo pijanih tipov, ampak so bli zabavni in ne tečni. rekl smo par besed, potem pa sm šla dol z metroja. Poleg mene sta šla dol še en gospod in gospa. ne vem zakaj, ampak na peronu sm se obrnala in za mano zagledala tipa iz rumene linije. Pomisla sem, kakšno naključje, da je šel dol ravno na moji postaji. Na prvih pomičnih stopnicah se mi je začel približevati in nekaj govorit. Ni mi blo prijetno. Pomisla sem, da ga bom med prvimi in drugimi stopnicami spustila naprej. Na podestu sm se ustavla, ustavu pa se je tut on. Začel je neki govorit. Gospe in gospoda pred mano nisem več vidla, zato sm pomisla, da moram čimprej ven. šla sem na druge pomične stopnice, tip pa za mano. še vedno je neki govoril. na vrhu stopnic sm mu v angleščini rekla, da ga ne razumem in da želim, da me pusti pri miru. šla sem ven čez vrata metroja, peš po tretjih stopnicah. tip je bil za mano in me je prijel za rame. izmaknala sm se, on je še edno govoril, js pa sm hotla samo stran. ker je bla ura nekje pol 6, na cesti ni blo praktično nikogar. Mimo se je pripeljal en taksi. Pomisla sem, da bo v moji ulici odprt kebab in da poznam dva fanta, ki delata not. da mi bosta lahko pomagala. zato sem zavila proti stanovanju. vendar pa je bilo vse zaprto in prazno. brez ljudi. tip mi je še vedno sledil, se me dotikal, mi neki govoril. pospešila sem in misla, da mu bom lahko ušla. med hojo sem po torbici brskala za ključem. z majhno prednostjo sem prišla do vrat, jih odklenla in stopla noter. Vrata so velika, steklena s kovinskimi palicami in težka. zapirajo se res počasi. kljub temu, da sem vrata porivala, da bi se zaprla, je tip uspel pridit za mano. stopu je med vrata, me zgrabu za roko. začela sma se prerivat, zgrabu me je za pas. stala sma med vrati, nism bla dovolj močna, da bi ga spravla ven. vedla sm, da rabim pomoč in začela sm vpit. kljub temu, da sm bla precej mirna, da sem razmišljala dokaj trezno, sem vpila v sploven'ščini. v tistem trenutku mi je blo prou vseeno, če me kdo razume, hotla sm samo, da me nekdo sliši. Mimo je pršla ena gospa, ne vem kaj je naredla, ne vem a ga je ona potegnala vn, al mu je samo kej rekla. vem, da sma se ves čas prerivala in da mi ga je takrat uspelo porinit ven. zaprla sm vrata in gledala, da se slučajno nebi spravil še na gospo. ona je odšla naprej, on pa nazaj v smeri proti metroju. 

šele ko sem bla na varnem, sm se sesedla na stopnice, začela histerično jokat in se tresit. spravla sm se gor po stopnicah, nism pa mogla  stanovanje. ključavnica je zakomplicirana in še ko sem povsem mirna, rabim nekaj trenutkov, da jo odklenem. stala sm pred vrati, jokala in razmišljala, da mam srečo, da se je vse končalo koker se je. komi sm pršla stanovanje. nisem hotla budit cimer, mogla pa sm govorit z nekom in sm poklicala Jureta.

čez kakšni dve uri, mi je po histeričnem joku, končno uspelo zaspat. zbudila sm se ob 10. vse skupi je pršl za mano. bla sm živčna, tresla sm se. ne vem zakaj, ampak čiščenje me pomirja. že par dni sm razmišljala, da je čas, da tut kej spucam. spravla sm se na kuhno, razstavla štedilnik in drgnala umazanijo, ki je ubistvu sploh ni blo. Ester, ena izmed cimer, se je zbudila in me našla  takšnem stanju. razložla sem ji, kaj se je naredl in rekla je, da moram na policijo. pršla je še Sheila in obe sta me prepričevali, da moram na policijo. z dobrimi argumenti - v primeru, da se tip vrne, maš dokaz, da je že prej neki poskušal + policaji ti bodo svetovali kaj naredit, poleg tega pa bo/je mogoče poskušal kej naredit še kaki drugi punci. odločla sm se, da grem na policijo. Ester jih je poklicala in rekl so, da moram it na zdravniški pregled. čeprou mi fizično ni nič. Cimri sta šle z mano in to se je izkazal za zlo dober. Že v bolnici sem mogla čakat več kot 3 ure, ko smo šle na policijo so rekl, da je menjava smene in da moramo počakat eno uro. celotn proces je trajal od nekje 1 popoldne pa do 9 zvečer, ko sm pršla nazaj v stanovanje.

Pri zdravniku sm mogla najprej vse opisat sestri, potem zdravniku, na policijski postaji pa potem prvemu policaju, potem drugemu policaju in še enkrat v podrobnosti drugemu policaju. Ester je bla super, pomagala mi je s preodi, če me niso razumel je ona razlagala kaj hočem povedat. Sheila je bla tiha moralna podpora. Obe sta super, poskrbele sta, da smo šle jest in celo nedeljsko popoldne sta z mano prežvele po raznih ustanovah. Tuki sm res mela srečo v nesreči, uspela sm ju boljše spoznat, zvedla sem več o njima in izkazale sta se za res super punci.

Zdravnik je reku, da mam blažji post travmatski sindrom, na policijski postaji pa so rekl, da bodo tipa poskušal ujet. Preerl bodo videoposnetke iz metroja in če ma že kako kriminalno dejanje za sabo, ga baje ne bo težko najdit. v nasprotnem primeru pa. 

ne vem, če hočem nekoga spravit pred sodnika, vem pa, da nočem, da se še keri nardi kej. js sm mela srečo. fizično mi ni nič. psihično... nism si misla, da lahko ma en tak dogodek tok velik učinek. včeri se cel dan nism mogla pomirit. še huje je blo, ker sm mogla 100x razlagat kaj je blo, kok me je zgrabu, kaj mislim da je hotu... danes sem boljše. ampak zgubila sm vso željo, da bi šla ven. že podnevi mi ni sami za hodit po ulici. nočem pa pustit, da bi mi en kreten uniču čas, ki ga bom preživela v Barceloni.

v glavi mam že cel načrt, kaj lahko naredim, če se mi še kdja naredi kej takega. Pravjo, da se iz napak učiš. moje so ble relativno majhne in mela sm srečo. in če se že js počutim kot se, si lahko samo mislim, kak se počutjo ženske, ki niso mele moje sreče.